Prav na dan 150. obletnice rojstva, 12.maja 2022, je bila v Sodnem stolpu predstavitev obsežne monografije Antona Korošca, slovenskega državnika kraljeve Jugoslavije, avtorja, zgodovinarja innekdanjega veleposlanika na Dunaju, dr. Andreja Rahtena.
Knjiga ponuja zanimiv vpogled v politično kariero in življenje Antona Korošca v obdobju med obema vojnama in je opremljena z bogato zbirko fotografij. Avtor v njej razkriva tudi Koroščeve ključne značajske lastnosti. Knjiga, ki je nastajala postopno 25 let, je izšla aprila letos pri Cankarjevi založbi.
Prelomne besede
»Vaše veličanstvo, prepozno je!« S temi znamenitimi besedami je Anton Korošec zavrnil povabilo habsburškega cesarja Karla I., da bi Slovenci ostali v federalizirani monarhiji, in tako postal ustanovni oče kraljeve Jugoslavije. V ohranitvi jugoslovanske države je v kasnejših letih videl predvsem zagotovilo za avtonomni razvoj slovenskega naroda. Andrej Rahten: »Imamo opravka s politikom, ki se je iz provincialnega voditelja katoliških narodnjakov na Štajerskem preko voditelja južnih Slovanov v dunajskem parlamentu povzpel v sam vrh jugoslovanske politike v kraljevi Jugoslaviji v Beogradu. Kot večkratni minister, predsednik senata in kot edini nesrbski ministrski predsednik med obema vojnama je postal edini slovenski državnik, ki si je v kraljevi Jugoslaviji ta naziv tudi zaslužil.«
Maribor
Korošec je večino svojega časa po ustanovitvi Jugoslavije preživel v Beogradu, vendar se je vračal v domovino, predvsem v Ljubljano in Maribor. »Znana so njegova potovanja z vlakom, večinoma je potoval z znamenitim Orient Expressom,« pripoveduje Rahten. Kljub potovanjem z »luksuznim vlakom«, kar se je za ministra sicer spodobilo, je živel v razmeroma skromnih razmerah, v Ljubljani je prebival v Marijanišču, v Mariboru v pritličju semenišča, občasno je maševal pri mariborskih šolskih sestrah. »V Maribor je rad zahajal, tukaj je imel enega najtesnejših sodelavcev, to je bil poslanec in novinar Franjo Žebot. Z njim je veliko sodeloval že v času, ko je Korošec začel svojo kariero kot novinar in je prevzel urednikovanje Slovenskega gospodarja,,« pojasnjuje Andrej Rahten. Zanimivo je, da je novinarsko delo videl kot del političnega delovanja, do svoje smrti je ostal član jugoslovanskega društva novinarjev in tudi plačeval članarino. Korošec je med drugim tudi dosegel, da je mariborsko bogoslovje dobilo status visoke šole.
Red. prof. dr. Andrej Rahten
je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2019 je dopisni član Avstrijske akademije znanosti. Njegova raziskovalna dejavnost se osredotoča na zgodovino habsburške monarhije in kraljeve Jugoslavije, politično biografiko ter zgodovino 19. in 20. stoletja.
Objavljeno v Časopisu za prijazen Maribor, 23. junij 2022