Brez njih bi dom padel

Zlatko Partlič, Branko Repina in Peter Smolič med pogumnimi Pekrčani in Mariborčani

Zlatko Partlič, danes predsednik Turističnega društva Pekre, ki vsako leto 23. maja organizira Spominski pohod Pekre in Branko Repina, ki je del svojih delovnih let preživel v Učnem centru Pekre, kjer je vodil oddelek za prehrano in nastanitev, in Peter Smolič, Pekrčan, ki je sedel pred tanke. Prvi je situacijo doživel za rampo, v domu, drugi in tretji sogovornik pa pred »rampo«, med pogumnimi Pekrčani in Mariborčani.

»Tisto je bil nenavaden dan, pričelo se je že zgodaj zjutraj, ko sta dva naša teritorialca po obvestilu občanov ujela dva vojaka JLA med opazovanjem 710. učnega centra v Pekrah, kjer sem bil zaposlen že od leta 1980,« se danes spominja Branko Repina. »Že zjutraj sta me otroka vprašala, kakšne vojaške vaje imamo v bližnjem gozdu.« Niso bile, to je bil le jutranji uvod v izredno napet dan, kjer je Maribor junaško stal in obstal.

Mesto Maribor ta dan slavi kot spominski dan, vendar se je po prepričanju mnogih udeležencev pekrskih, nočnih in dogodkov naslednji dan, prav ta dan pričela Vojna za Slovenijo.

Pekre (Foto: Tom Lebar Lasbaher)

Še včeraj prijatelji

Dogajati se pričelo okoli 12. ure, se spominja Repina: »Gor se je z oklepniki pripeljala JLA s podpolkovnikom Ratkom Katalino po vojake, tako so rekli. Bilo jih je 5 ali 6 oklepnih vozil, in nekaj tankov doli, takrat je bilo res kritično. V objektu ni bilo varovanja, varovalo ga je le nekaj oficirjev, za orožje sva bila odgovorna jaz in Jože Skedlovnik. Tisti dan se nismo mogli sami ubraniti. Kmalu za JLA so se pojavili novinarji, tam je bil tudi mariborski politični vrh. Kmalu zatem se je pričelo »kockanje«, predvsem kdo bo koga »nadmudril«. Katalina je bil zelo strog, na rampi sva se tudi osebno srečala, saj sva bila še dan prej skupaj, saj smo sodelovali z vojsko. Sem mu rekel: »Še včeraj sva skupaj pila, danes pa mi prideš po družino, ali jih celo pobiti …!« In mi je rekel: »Odbij, Repina!« Nekaj časa smo čakali, nato je popoldan prišlo povelje »Pet minuta do otvaranja vatre! Civilno prebivalstvo ven!« Naši otroci in žene, ki so bili z nami, so morali zapustili objekt, naši teritoralci so jih nato odpeljali na varno.«

Žive verige in sedenje pred tanki

Pripoved iz usodnega četrtka 23. maja 1991, Zlatko Partlič prične tako: »Vozil sem se proti Ptuju, takrat sem delal v Birostroju in sem bil na službeni poti v Varaždin, ko sem okoli osmih slišal poročanje novinarke Radia Maribor Brede Čepe, da so v Pekrah zajeli dva vojaka JLA. Ko sem prišel pred Varaždin, sem že slišal, da so na poti v Pekre vojaška oklepna vozila, zato sem se obrnil in odpCertus, eljal nazaj.« Na Lackovi v Mariboru je v križišču pri Mladi lipi opazil, kako je Certusov avtobus št. 6 blokiral dovoz na Pohorsko cesto proti Vzpenjači. Parkiral je doma in se peš odpravil po Bezjakovi ulici, proti Učnemu centru. »Tam, nad Begovo ulico, sem opazil miličniško vozilo in veliko gručo ljudi. Vojaška vozila sem opazil šele tik pod domom.«

Branko Repina in Zlatko Partlič ob spomeniku, postavljenim ob 1. obletnici pekrskih dogodkov (Foto: Tom Lebar Lasbaher)

Nato so se tisti popoldan razmere ponovno zaostrile, proti domu so po Bezjakovi ulici prihajala nova oklepna vozila: »Ko so prišla na vrh, smo zbrani naredili človeško verigo in se z obrazi obrnili proti njim ter s hrbti v smer doma.« Napeto je bilo tudi nižje v Pekrah, o tem naš pisni sogovornik Peter Smolič: »Prav v času, ko sem se s prijatelji (Gorazd in Zlatko Šinkovec, Zmago Rodošek) odpravljal od doma do Obrambnega doma, kot smo mu rekli domačini, smo zaslišali tanke, ki so se približevali po Macunovi ulici. Tanke smo najprej opazovali na Lesjakovi ulici in že razmišljali o barikadi, vendar so tanki nadaljevali premikanje v smeri Begove ulice. Tudi mi smo se premaknili tja in se nato zadržali pred hišno številko 16. Gospodu Teršiču, ki se je z mopedom ustavil pred njimi, so rekli, da imajo manevre. Nam je bilo to po eni strani smešno, ker smo že bili preko radia obveščeni, da JLA izvaja obkolitev Učnega centra in bi rada s temi tanki še bolj ustrahovala naše nabornike. Odločitev je padla v trenutku – te tanke je treba ustaviti!« Takrat se je Peter Smolič na sredi ulice nagonsko usedel pred prvi tank s svojo zastavo takratne SR Slovenije s petokrako. Najprej prijatelji, nato še drugi, ki so bili na ulici, so storili enako in tanki so na Begovi ulici 12 pred živo oviro morali ustaviti. Tja je čez nekaj minut prispela še patrulja milice in zavzela položaj med pogumnimi Pekrčani in JLA. Po kakšnih dveh urah so se tanki ritensko umaknili do gostišča Pohorka in nato nazaj v vojašnico. Tako je bila izbojevana prva zmaga civilistov nad vojsko, Peter Smolič je z zastave izrezal rdečo zvezdo in se s prijatelji in sokrajani premaknil višje, na mirne demostracije na Bezjakovi ulici, kjer so preživeli noč.

Padla je zvezda z zastave in morda prav istočasno so na tla vinograda popadale petokrake s kap pripadnikov Teritorialne obrambe, ki so bili na Koglu in Kordeku nad učnim centrom pripravljeni na morebiten neusmiljen oborožen spopad z veliko močnejšim nasprotnikom …

JLA je »Obrambni dom« opazovala ves čas Že prej so v 710. učnem centru Pekre vedeli, da jih opazujejo in da javljajo njihove položaje ter premike. Prav zato so se prebivalci sami organizirali in kot pravi Branko Repina, so imeli lovci iz LD Radvanje in drugih lovskih društev iz Peker, ki so odlično poznali teren, »nekaj več obhodov« po obronkih Pohorja. »Opazovali smo in opaženo sporočali poveljniku centra. Vendar kaj konkretnega nismo ugotovili, smo pa v gozdu našli izgubljeno vojaško orožje. Izgubljene ročne bombe so našli celo otroci.«

Spominski pohod Pekre Januarja leta 1992 je Zlatko Partlič podal predlog, da na prvo obletnico Pekrskih dogodkov izvedejo pohod, ki naj bi postal tradicionalen. Spominski pohod poteka vsako leto od današnjega Doma reševalcev Pekre, čez Pekrsko gorco do Vojašnice generala Maistra in nazaj mimo nekdanjega strelišča ter Radvanja do Peker. Pohod je izostal le lani zaradi epidemije Covid-19, vendar so na pobudo gospoda Partliča in v soorganizaciji z MO Maribor, Veterani vojne za Slovenijo in Zvezo častnikov Slovenije posadili spominske vrtnice. Letos bo spominski pohod 22. maja ob 10.30!

Objavljeno v Časopisu za prijazen Maribor, 13. maj 2021, priloga Pekrski dogodki 1991 – 2021