Sončni mrk smo preživeli, kljub drugačnim napovedim! Vendar se mi zgi, da je mrk na nekaterih ljudeh pustil prav neverjetne posledice …
Naj povem po resnici: pri nas doma smo se dogodka pričeli zavedati šele tiste dni po dopustu, ko je tudi v Mariboru zavladala prava nakupovalna mrzlica zaradi posebnih očal, potrebnih za opazovanje tega edinstvenega pojava. Pravzaprav, na zaščitna očala sem pomislil šele, ko sem se v trgovini dobesedno zaletel v kup z njimi (hm, kup je nastal šele po najinem bližnjem srečanju; danes menim, da je bilo prej vse lepo zloženo).
Predmrkovno obdobje
Začetek mrka je vsekakor označili francosko presenečenje – zmaga naših vijoličastih junakov. Čeprav je bil “uradni” mrk šele dan kasneje, so ga naduti Francozi doživeli že večer prej, naši pa ga od veselja v sredo morda sploh videli niso. V tem trenutku še ne morem napisati, kako se je končala (današnja, sredina) povratna tekma v Mariboru, a bojim se, da bo nekdo doživel pomračitev veliko prej kot šele leta 2081. Bomo videli (oziroma smo že!).
Mrk z domačimi
Čeprav sem po nesrečni zadevi z očali (hvala Bogu, da niso bila lomljiva) zvedel iz časopisov tudi kaj teoretičnega o mrku, me je zadeva toliko časovno presenetila, da doma nisem dal nobene pobude, da bi si stvar ogledali v kraju popolnega mrka, v Prekmurju. Ja, kak’ bi te lahko vedo, kako velika je razlika med 99% in 100% sončnim mrkom, čeprav je dan prej en tip na TV izjavil, da je razlika takšna kot med navadnim in francoskim poljubom. Danes lahko trdim, da se je zmotil! Razlika je v resnici veliko večja, saj se mi zdi, da te teh 99% le pošteno razrajca, zaradi tistega odstotka razlike pa ostaneš bolj ali manj na suhem. In če razdelam “seksistične” misli še dalje: vsa reč me spominja na tisto dogodivčino prvič – samo zdelo se mi je, da je bilo …
Bo konec?
In videli smo, vendar veliko manj, kot smo pričakovali, mene pa je tik pred zdajci zgrabila prpa: kaj če je vse res? Kaj če se bo “zgodil” konec? Že dolgo nisem tako močno (z eno roko) objel svoje drage in z drugo roko segel po naši najstnici in tasrednjemu kričaču …
Konec mrka – vse dobro?
A ne, tu pa se ne morem več strinjati z lastnim vprašanjem, saj se mi zdi, da je nekaterim mrknilo tudi v glavi.
Prav ta stavek, napisan pred nekaj urami, lahko sedaj, točno 15 minut po koncu tekme vseh tekem, tudi potrdim! Sicer je za zbiranje vtisov s tekme veliko prezgodaj, a jasno je nekaj: galski petelini so v Mariboru ostali brez perja! Domov so odšli ponoči, zjutraj pa jih bo v Lyonu pričakal nov sončni mrk, veliko daljši in močnejši kot je bil ta tiste nepozabne avgustovske srede. Ponovno se je uresničila stara zgodovinska resnica: mariborski David, v denarcih vreden manj kot levi prst leve noge njihovega napadalca, je premagal samovšečnega Goljata, ki za Slovenijo in za toti naš Maribor pred “francosko tekmo” še nikoli niti slišal ni, kaj šele, da bi zaradi svoje navidezne velikosti videl, kje na evropskem zemljevidu sploh smo! Nato je doživel mariborsko reprizo, z dodatnim golom.
“Liga prvakov je tu”, je v Krežetov mikrofon kričal poslanec Jagodnik, moj sosed na tribuni pa: “Tudi vsi ostali jih bodo dobili po pi…!”
Veliko dobrega
Res je, ta sončni mrk je morda Mariboru prinesel veliko sprememb, in, upam, še veliko dobrega. Sedaj moramo vsi Mariborčani in Štajerci dokazati, da tu, v mestu ob Dravi, ni dober samo fuzbal. Da bomo znali stopiti fkup tudi tam, kjer smo bili elita še v časih rajnkega jagermajstra z merdžotom. Tu je naša priložnost, ne smemo je izpustiti!
Sedaj pa, drage moje oboževalke in dragi bralec (oče, še nekrat hvala!), posvetiti se moram družinskim obveznostim. Ure je pozna in v meni je energija množice s tribun. Čutim, da danes leta ne bodo ovira: “Hej-ja-hej-ja-ho dajmo gol!”
A. Mariborski
Mariborčan, september 1999