Ta ženska, njenega imena v javnosti ne smem več spregovoriti, me je zadnje mesece tako obsedla (beri: razkurila), da sem pozabil opisati čisto običajne težave malega človeka.
Kako je lahko človek resnično majhen, sem spoznal pri obnovi našega stanovanja. Tako majhen pred tako “velikimi mojstri”.
Prenova ali morje
Letos smo se odločili za temeljito prenovo stanovanja in smo za to, na veliko žalost otrok, žrtvovali morje. Z ženo sva se nekako sprijaznila, da letos ne bova počivala, poleževala na plaži in romantično pogledovala na tako značilen morski sončni zahod (samo sanje, le kako lahko to počneš ob treh otrocih). Huje je bilo z našo pubertetnico, saj smo sprva načrtovali odhod na jug z družino, kjer ji je “na oko padel” njihov smrkavec, ki ga lani še pogledati ni hotela. Na srečo smo se dogovorili, da je z njimi odšla sama (tudi če jo danes, že dva meseca po letovanju, vprašam, kako je bilo, zardi in pobegne v svojo sobo. Hm, tako odrasla in še vedno tako otročja je …).
Ko smo uskladili “zadevo”, sva lahko z ženo pripravila spisek potrebnih opravil in pripravila podroben finančni plan. Po pregledu vseh postavk sva zadovoljno ugotovila, da se nama terminsko in finančno plan v celoti “izide”. Za dela bo potrebnih ravno toliko dni, kot imava letos dopusta, denarja pa imava dovolj našparanega.
Nakupi
Prve težave so se pojavile pri nakupih. Hotela sva varčevati, zato sva vneto primerjala cene iz domačih trgovin s tistimi iz avstrijskih katalogov. Le malo izdelkov je bilo cenejših čez mejo in zaradi uveljavljanja garancij sva vse nakupe tehničnih izdelkov opravila kar v naših trgovinah. Pri teh nakupih je bil najin finančni plan prvič resno ogrožen: “Daj, dragi, kupiva ta štedilnik. Vedno sem si želela imeti takšnega.” In podobno pri ostalih izdelkih.
Mojstri na ogledu
Veliko večje težave so nastopile, ko sva iskala ustrezne mojstre. Prvi je bil na vrsti vodovodar. Po prvem ogledu stanja (načrt: menjava vodovodnih cevi v kopalnici in v kuhinji) nama je razložil, da so tudi radiatorji fuč. Po njegovem odhodu sva zgroženo ugotovila, da je bil njegov ogled po predračunu vreden veliko več od načrtovanega. Podobno se je ponovilo pri parketarju, mizarju za novo kuhinjo in zidarjih. Vsak, ki je prišel na ogled, je povedal cene le v markah, zato sem po odzdravljal: “Dober dan, saj vem, tisoč mark, kajne?”.
Delo
Saj priznam, o praktičnih delih nimam veliko pojma. Žena mi celo zagotavlja, da imam dve levi roki, in čeprav ju včasih pozorno opazujem, tega ni opaziti. In zato so me vozili in nategnili prav vsi, od prvega do zadnjega. Eden pri ceni, drugi pri roku izdelave, tretji je opravil delo na pol, da je nato četrti popravljal za njim in da je morda peti svoje delo opravil pošteno (njegov obračun in račun še pričakujem). In da ne boste menili, da so samo privatniki tisti, ki služijo! Če bi jaz za deset minut dela zaslužil toliko, kot je znašal račun za priklop plina, bi bil danes zelo bogat človek. Pa so samo zašraufali dva šraufa in odprli pipico!
Finančni plan se je torej zrušil. “Potrebno bo varčevati”, je dejala moja preljuba ženica, “namesto pleskarja boš delo opravil ti, štrihati boš pa ja znal!”. In sem moral. Danes bom, če mi samo pokažete kanto z barvo, kričal kot norec. Nikoli več, vam rečem, nikoli več …
Po opravljenem delu
“Nič ni tako, kot bi moralo biti”, si prisvajam znani predsedniški izrek. Saj bi bil zadovoljen s tistim, kar so naredili, saj so se trudili, jih branim. Le moja draga se ne da. Za vsako malenkost (pa kaj je to, če se laminat dviguje za 3 centimetre in da na WC školjki lahko sediš samo postrani, ker imaš drugače noge na novem radiatorju) me znova in znova sekira. Poglej to, poglej ono, kako si lahko zadovoljen, sem ti rekla, da jih glej in nadzoruj, kako si lahko plačal toliko, če je prej povedal, da bo stalo manj, zakaj so te fuge med ploščicami takšne debeline, če so nana steni drugačne, zakaj še nisi zvrtal to ali ono luknjo … Za vse sem kriv! Kje pa je bila takrat ona, ko so delali?! Tudi njej se je zdelo, da je vse lepo in prav, če pa se ji ni, ni nadirala izvajalcev, temveč mene. Zakaj jaz, to je krivica?!
Danes
Bančni odvzem čekov. Velik finančni dolg pri babici. Jeza tamale, ker sem ji preštrihal meni nepomembne packarije na steni. Mraz v spalnici.
Opravičilo
Vsem gledalkam priljubljene in oboževane serije se po naročilu svoje žene iskreno opravičujem za vse žale besede na njihov račun, ki sem jih izrekel v julijski številki.
Kot del opravičila prilagam še mnenje prijatelja, ki odseva skrite želje večine moških gledalcev.
Jože, klošar, ne spomni se let: “Tista v zelenem je najlepša in najbolj čudovita ženska na svetu. Če bi bil mlajši, bi jo zaprosil za roko.”
(“Mater sem se potrudo. Zdaj pa daj za litrco, tak ko si obljubo!”)
A. Mariborski
ilustracija: Said Bešlagić
Mariborčan, oktober 1998