Vsi poznamo rek Pes je človekov najboljši prijatelj. No, tu bi se lahko hitro zaiskrilo med pripadniki in nasprotniki, še posebej pri slednjih, ki postanejo živčni ob vsakem psu, ki na prostem ni na povodcu. Poglejmo, česa so sposobni terapevtski psi, ki niso vedno na povodcu!
Do tokratne sogovornice smo se odpravili do slikovitega Ptuja, do koščka miru ob Ptujskem jezeru, kjer psi (za ogrado) na prostoru Kinološkega društva Ptuj zadihajo s polnimi pljuči. Tja, kjer se lahko zapodijo po delu parka, ki je namenjen agilityju, ali le svobodno tekajo po travnati površini. Četudi niste ljubitelj psov, bi po obisku takšnega kraja spoznali, da so v takih trenutkih zadovoljni vsi – lastniki in psi. A kar si že mislimo o štirinožcih, so le-ti lahko tudi odlični terapevti in aktivatorji. O tem nam pripoveduje Vanda Rižnar, voditeljica psov terapevtov.
Več pomenov
Zavod PET, zavod za terapijo s pomočjo psa, je ustanovilo enajst podpisnic leta 2011. Kratica pomeni »pasja enota terapevtov – p.e.t.«. Pet tudi zato, ker je pet blazinic na pasji tački. A ne samo zato.
Več programov
Vanda Rižnar, soustanoviteljica: »Tudi dejavnosti, ki jih izvajamo, je pet: aktivnost s pomočjo psa, terapija, vzgojno-izobraževalni program v vrtcih in šolah ter program R.E.A.D., ki se deli na aktivnosti in terapije. Pri aktivnostih ni ciljne usmerjenosti, medtem ko je pri terapiji je. Cilje določi strokovni sodelavec, ki je pri terapijah s pomočjo psa obvezen, pri aktivnostih pa le zaželen. Naj razložim: božanje psa je lahko samo aktivnost, kadar pa s tem želimo nekaj doseči, npr. gibanje roke starostnika, je to lahko tudi terapija.« Svoj program izvajajo tudi v vrtcih in šolah, kjer otroke ozaveščajo o skrbi za psa, o tem, kako reagirati in pravilno ravnati, kadar se jim približa neznan pes z vodnikom ali brez njega: »Pomembna je tudi vzgoja o tem, kako se zavarovati, kadar nas napade agresiven pes.«
Posebej zanimiv je licenčni program R.E.A.D. (Reading Education Assistance Dogs – v zavodu imenovan »Berem za PET«), branje s pomočjo psa: »Ta dejavnost se izvaja v knjižnicah kot aktivnost, kjer se po poprejšnji najavi dogodka individualno bere za to posebej usposobljenim terapevtskim kužkom v mirnih kotičkih. Ta program je namenjen spodbujanju veselja do branja. Otroci se ob psih, ko jih božajo, sprostijo in zvestemu poslušalcu, ki bralca ne prekinja in ne popravlja, z veseljem berejo!« Ta program se kot individualna terapija lahko izvaja tudi v osnovnih šolah.
Zavod PET dela na obeh slovenskih pediatrijah, v domovih upokojencev, psihiatričnih bolnišnicah, različnih zavodih, osnovnih šolah, vrtcih … Ta čas je aktivnih 32 terapevtskih parov, vse njihovo delo temelji na prostovoljstvu: »Naše delo se lahko opravlja samo s srcem in dušo.«
Pes terapevt
»Ne more vsak kuža postati terapevtski pes,« razloži Rižnarjeva. Usposabljanje, ki obsega izobraževanje in vsaj 25 ur pripravništva, ni preprosto, zanimivo pa je, da ga začne skrbnik oz. prihodnji lastnik terapevtskega psa pripravnika sam, brez psa. Slednjega čaka kompleksen proces usposabljanja, po katerem je pes pripravljen na situacije, ki so v vsakdanjem življenju zelo pogoste in nanje ne sme reagirati z agresivnostjo, njegov tolerančni prag mora biti zelo visok: »Ko s psom pridemo v dom starostnikov, je lahko tam uporabnik na berglah, ki ne mara psov in mu lahko ob srečanju tudi zažuga. Pes to doživlja kot grožnjo, vendar se terapevtski pes nanjo ne sme odzvati. Takih in podobnih situacij je res veliko in nanje so naši psi pripravljeni.« Posebej pomembno pri teh psih je, da so redno veterinarsko pregledani in cepljeni, in to ne samo proti steklini, temveč tudi proti kužnim boleznim.
Foto: osebni arhiv Vanda Rižnar
Vanda Rižnar je terapije s psom začela kar v Zavodu Dornava, kjer je zaposlena: »Ugotovili smo, da je Sisy pasme shih-tzu zaradi mirnosti izredno primerna za varovance s cerebralno paralizo in po poškodbah glave, saj je znala obdržati svoj položaj dlje časa. Naj povem, kako Sisy deluje na spastično bolnico: delovna teratevtka bolnici pomaga v določen terapevski položaj in Sisy leže k njej. Po določenem času se mišice bolnice sprostijo, kar je cilj te terapije. Ta terapija, ki je zelo zahtevna za oba udeleženca, traja največ 10 minut.«
Ko pozorno prisluhnemo besedam gospe Rižnarjeve, bi lahko verjeli, da se ob stiku njenih psov z ljudmi, ki jim življenje ni prizaneslo, dogajajo tudi »čudeži«: »Pri ljudeh, ki so ob nesreči doživeli poškodbo glave in so nekoč živeli življenje, kot ga živimo mi, se včasih po dotiku in božanju psa sprosti spomin, ki izzove nežno reakcijo. Ob tem lahko celo spregovorijo o svojih izkušnjah s psi pred nesrečnim dogodkom, ki je za vedno spremenil njihovo življenje. Ljudje s hudo poškodbo glave se ob psih preprosto ‘odprejo’, dotik jih poveže z življenjem, kakršno je bilo nekoč.«
Ljubitelji naših štirinožnih zvestih prijateljev (morda je potrebna opomba avtorja, da je tudi sam lastnik psičke), vedo, da jih psi ne kritizirajo in jim je vseeno, v kakšen telesnem stanju je človek: »Vse, kar je, je to, da čutijo energijo navzočega.« Prav zato so psi pomemben terapevt v institucijah, kjer so ljudje velikokrat prikrajšani za telesne stike, tudi nežnosti: »Lahko povem, da se ti ljudje, ko stisnejo žival k sebi, jo pobožajo ali celo dovolijo, da jim ‘da poljubček’, v trenutku raznežijo, nemalokrat potočijo tudi solze radosti!«
Vendar tovrstne terapije niso zahtevne le za varovance, zahtevne so tudi za terapevtske pse, zato jih lahko izvajajo le dvakrat tedensko po največ eno uro: »Ta ‘urnik«’ tudi skrajšamo, če vodnik opazi, da je pes pod stresom. Po terapijah so lahko psi zelo utrujeni, zato so potrebne časovne in terminske omejitve.«
Foto: osebni arhiv Vanda Rižnar
Živahna Lu
Doslej še nismo omenili druge psičke, živahne terierke Lu. Vanda Rižnar: »Lu ima prav posebno zgodbo. Z njo najprej nisem želela opravljati terapij, ker se mi je zdelo, da je zaradi živahne narave primernejša za agility.« Nato gospa Rižnarjeva iz posodice vzame nekaj priboljškov, izreče ukaze in že se zdi, da smo sredi predstave, kjer ti njene vragolije takoj prikličejo nasmeh na lica. »Je odlična animatorka za starostnike v domovih,« opiše njene lastnosti in nadaljuje: »Prebivalce teh domov dobesedno zbudi iz vsakdanjega ritma in takoj pritegne njihovo pozornost!« Terapije so lahko uspešne le ob sodelovanju strokovnih sodelavcev v ustanovah, ki jih obiskujejo. Tako sta z delovno terapevtko v domu upokojencev ugotovili, da lahko z uporabo interaktivnih igrač uporabnike spodbudijo k finomotorični aktivnosti, pa naj bo to samo odpiranje škatlice, v kateri so priboljški za Lu.
Prisrčna je tudi anekdota o tem, kako se starostniki radi izogibajo jutranjega razgibavanja. Velikokrat se izgovarjajo na bolečine v kolenih, kolkih ali drugih sklepih. Uganite, kaj z delovno terapevtko storita v takem primeru. »Uporabiva trik; strostnike prosiva, da dvignejo nogo. In takrat svoje delo opravi Lu: priteče do njih in preskoči iztegnjeni ud. To nato vsi v skupini ponovijo večkrat, enkrat z levo, enkrat z desno nogo, ne da bi ob tem potožili zaradi bolečin v sklepih. Vse se zgodi skozi igro, samo s preskokom terapevtskega psa!«
Za velike premike so torej potrebni le majhni koraki: »Velikokrat so aktivnosti starostnikov, ki jih izzovemo s psom, na prvi pogled zelo nepomembne in majhne, a verjemite mi − za te ljudi je to lahko velik korak v aktivnostih, ki so jim za ohranjanje kondicije prej pomenile samo napor. Sedaj lahko nekaj naredijo mimogrede, pa še v veliko veselje jim je! Naši kužki so res veliki motivatorji!«
Foto: osebni arhiv Vanda Rižnar
Nova pot
Seveda se pri najinem pogovoru nisem mogel izogniti vprašanju, od kod ideja postati vodja terapevtskega psa: »S tem sem se začela ukvarjati, ko so otroci odrasli. Kupila sem psa, da ne bi sedela samo doma, da bi imela dodatno obveznost, da se giblješ, da greš na sprehod in med ljudi. Tudi zato, ker se večkrat zgodi, da takrat, ko otroci odrastejo, ljudje preprosto živijo v krogu dom-služba-dom.«
Nadaljevanje zgodbe poznajo/poznamo vsi, ki imajo/imamo te zveste prijatelje.
Vanda Rižnar pa je stopila še korak naprej. Njeni psički nista ostali le njeni. Popeljala ju je med ljudi, ki so potrebni pomoči. Če bi mi lahko Sisy in Lu povedali še svoje anekdote, bi o tem lahko napisal knjigo.
Vanda Rižnar, Zavod PET
Vanda Rižnar, rojena Ptujčanka, je zaposlena kot varuhinja otrok v Zavodu Dornava. Ob redni zaposlitvi je v prostem času aktivna članica Kinološkega društva Ptuj in soustanoviteljica ter članica Zavoda PET.
Njeni psički sta Sisy in Lu in z njima preživlja prosti čas. Zanju pravi, da sta »družinska člana«, saj sta kot »otroka«, ki nikoli ne odrasteta.
*************************************************************
Objava: tednik Demokracija, 20. avgust 2015, www.demokracija.si
PDF članka: