Dalj časa trajajoča kriza pušča posledice na vseh ravneh. Izguba službe je najprej stres za posameznika, potem pa tudi za družino. Zakonska in družinska terapevtka mag. Kornelija Ferčak nam razkriva novo poglavje krizne sedanjosti.
Družinski center mir v Mariboru sprejema ljudi, ki se znajdejo v različnih stiskah. Njihovi zakonski terapevti svetujejo parom, družinam ali posameznikom ter jim pomagajo ob različnih težavah, kot so: medsebojni konflikti, nezvestoba, ločitev, različne zlorabe, nasilje, zasvojenost … Vendar k njim prihajajo tudi pari, ki želijo zase in za odnos narediti nekaj več, potem ko začutijo, da je v odnosu nekaj zaškripalo, kot radi rečemo. Terapevtka Ferčakova ob tem pristavi, da k njim prihajajo tudi “otroci, ki imajo različne čustvene, vedenjske, psihosomatske težave; otroci, ki čutijo neki nemir, predvsem nemir staršev”. Prav nemir staršev, ki je velikokrat posledica trenutne družbene situacije, ima na naše najmlajše še posebej velik vpliv. Prej stebri njihove družine se pred njihovimi očmi spreminjajo v ruševine in z nedolžnimi očmi lahko le opazujejo strah, brezvoljnost in morda celo družinsko nasilje. “Težave se seveda laže rešujejo, če ljudje, ki se znajdejo v stiski, čim prej poiščejo pomoč, spregovorijo o svoji stiski, bolečini, se z njo soočijo, kot pa če čakajo predolgo časa in se težave stopnjujejo. Pride lahko do odtujenosti, ko se družina ne pozna več, ko se mož in žena ne poznata več, si postaneta tujca.”
Od finančne stiske
Družinska terapevtka Ferčakova pri svojem delu opaža, predvsem v zadnjih treh ali štirih letih, da k njim prihaja vse več ljudi v finančni stiski, ki je posledica dalj časa trajajoče gospodarske krize. Pozna se, pravi sogovornica, da družbena situacija in gospodarska kriza vplivata ne samo na finančno stanje družine, ampak tudi na samozavest posameznika, na partnerske in družinske odnose. “Če eden od partnerjev/zakoncev izgubi službo ali morda celo oba, se bo to zagotovo poznalo v družini,” razlaga stisko družin v Mariboru. Izguba stalne zaposlitve je za posameznika vedno velik šok, saj se ta najprej sreča z lastnimi občutki. Ti se nato velikokrat nadaljujejo v velik vir stresa in strahu, predvsem kako bo sedaj brez virov dohodka mogoče preživljati družino, kako bosta to zmogla kot zakonca in kako bo krizo čustveno preživela celotna družina. “Vemo, da je družina čustveno povezana med seboj, vsaka sprememba pri enem članu družine se pozna pri vseh drugih. Pri delu z ljudmi ugotavljam, da so ti, ki ostanejo brez službe, najprej v šoku. Ob podpori družine je obstaja upanje “saj bo, bomo že zmogli, bo že prišla kakšna nova služba“. Žal se to stanje upanja ob daljši brezposelnosti razvije v brezup, žalost, nemoč, zaskrbljenost, hujše oblike strahu, anksioznosti in pesimizma,” razlaga Ferčakova začarani krog današnjih dni. To pa lahko ob finančni stiski privede do čedalje več družinskih konfliktov, saj je treba zadovoljevati družinske potrebe, otrokom kupiti stvari, tudi šolske potrebščine, treba se je prehranjevati, potrebna so oblačila in vsak mesec prihajajo nove položnice, a razpoložljivega denarja je vedno manj, (pre)kmalu neha prihajati tudi nadomestilo za brezposlenost …
Začarani krog z brezizhodnostjo je prekmalu tukaj.
Kako iz depresije?
Vedno več ljudi prihaja na družinsko terapijo s podobnimi stiskami, ki se še prehitro razvijejo v depresijo, predvsem zaradi na videz temne prihodnosti in brezizhodnosti iz nastalega položaja. Ključno in skrb zbujajoče je tukaj vprašanje posameznikov, prepolno dvomov, ali je življenje še smiselno … Družinska terapevtka Ferčakova v svojem značilnem zanosu in optimizmu, ki ga vliva mnogim udeležencem terapije, hitro pokaže pravo pot: “Ta pot je polna izzivov, učenja in ni lahka, ni brez naporov, bolečine, a jo je vredno hoditi.”
Ob tem opozori na sodobno vlogo matere, ki je danes postavljena pred mnoge izzive. Ti so lahko še posebej težki, saj se ob njih postavi izjemno boleče, intimno in materinsko vprašanje: Kako bom lahko ob vseh težavah poskrbela za svojega otroka? Še prepogosto naravne zaveznice otrok danes ne znajo odgovoriti na to vprašanje.
Črni odgovori na temna vprašanja prinašajo še večjo negotovost, ki žal velikokrat vodi do družinskega psihičnega in fizičnega nasilja ter nato tudi do kaznivih dejanj. “Ni naključje, da so različne težke zgodbe in kazniva dejanja, kot jih lahko spremljamo v medijih, povezani s krizo, v kateri smo, “ doda terapevtka Ferčakova.
A vsaka situacija, naj bo na videz še tako breizhodna, ima rešitev. Zato so v Družinskem centru mir vedno pripravljeni, da prisluhnejo prihajajočim. O tem, kako poteka dogovor o pomoči, Ferčakova pravi: “Da se lahko družine obrnejo na nas, nas je treba najprej poklicati in se naročiti za termin obiska, saj smo terapevti zelo zasedeni in nismo ob vsakem času na razpolago. Ko se dogovorimo za srečanje, sledi najprej pogovor, v katerem nam zaupajo, zakaj so prišli k nam, s kakšno stisko se srečujejo. Večkrat po tem uvodnem pogovoru ugotovimo, da so težave globlje in tako se ljudje, ki iščejo pomoč, vključijo v naš terapevtski proces. Le-ta traja okvirno 12 srečanj, skupaj približno tri mesece, saj imamo po eno srečanje na teden, traja pa do ene ure.”
Terapevtski proces se lahko po potrebi in na njihovo željo tudi podaljša, osnova dela pa je, da par, družina ali posameznik pod vodstvom terapevta dela na sebi in na medsebojnih odnosih. Ob tem sta pomembna spoznavanje sebe, medsebojni iskren, odkrit pogovor in odnos. “Terapevti pri tem ne svetujemo, temveč jih vodimo tako, da klienti sami najdejo pot, tisto pot, ki je zanje najboljša. To poteka tako, da najprej spoznajo sebe, drug drugega, svoj odnos, družino in kaj se v njej dogaja …”
Po terapiji
Za družinsko terapijo, kot smo že omenili, se pari velikokrat odločijo sami. “S takšnimi je milostno delati, ker so sami pripravljeni za to nekaj narediti! Spremembe v življenju so mogoče, samo če se zanje odločimo in nekaj za to naredimo,” pristavi terapevtka Ferčakova. Nekoliko drugače je pri tistih, ki se za terapijo ne odločijo sami, ampak so v Družinski center mir Maribor napoteni bodisi prek Centra za socialno delo, vrtca, šole ali celo prek sodišča: “Sodišče napoti k nam predvsem ljudi, ki dobijo pogojno kaznen v kazenskih postopkih zaradi nasilja v družini.” Pri teh se prihod k terapevtu lahko odraža v odklonilnem odnosu, saj so tam velikokrat le zato, “ker morajo”. Delo s temi ljudmi, ki so kljub vsemu iskalci pomoči, od terapevta zahteva še dodaten napor: “Najprej delamo v smeri, da jim terapevtsko delo čim bolj približamo na tak način, da je to nekaj, kar lahko naredijo in ne morajo, da je to predvsem dobro zanje in da jim bo nato tudi laže v življenju, v medsebojnih odnosih in v družini.”
Prej in danes
Družinska terapevtka mag. Kornelija Ferčak na svojem področju dela že sedem let. Čas zadnjih let zaokroži v naslednji misli: “Glede na stanje pred sedmimi leti, ko sem po študiju v Ljubljani začela delati v Mariboru, lahko rečem, da se družine, pari/zakonci in posamezniki srečujejo s podobnimi težavami kot takrat, s tem da se tudi v našem terapevtskem prostoru pozna kriza, in sicer tako, da imamo vedno več ljudi, ki ne zmorejo plačati terapevtskega prispevka, zato je vedno več naše brezplačne pomoči. Pomagata nam pristojno ministrstvo in MO Maribor, a tega denarja ni toliko, da bi pokrili vse potrebe po brezplačni pomoči.”
Z vidika terapevtskega dela lahko opozori predvsem na dejstvo, da je vedno več osebnih stisk, nesoglasij in težav v družini tudi zaradi finančnih težav, brezposelnosti. Stiska ob tem, kako preživeti, je v mestu ob Dravi res velika.
Vedno je izhod iz krize
Čeprav je finančna stiska velika, Ferčakova pravi, da “se v Družinskem centru mir vedno trudimo v duhu sv. Frančiška omogočiti terapevtsko pomoč čim več ljudem”.
Rešitev iz krize vidi tudi v naslednjem: “Vsaka kriza je lahko tudi priložnost, da lahko zrastemo ali nekaj popravimo, spremenimo na bolje. Vendar družina ne more preživeti sama, saj je del družbe, ne moremo je prepustiti sami sebi in ne omogočiti minimalnih pogojev za dostojno življenje. Država ji mora pri tem pomagati, imeti mora pogoje, da te preizkušnje družina tudi zmore.”
In če včasih ne zmore država, veste, kje poiskati pomoč.
Mag. Kornelija Ferčak, Družinski center mir Maribor
Kornelija Ferčak je rojena v prekmurski vasici Gančani v občini Beltinci ter je magistrica znanosti s področja zakonske in družinske terapije.
Na Družinskem centru mir deluje kot strokovna voditeljica centra, vodi pa tudi Šolo za starše, Večere za starše in zakonske skupine. Ob strokovnem izpitu na področju socialnega varstva se pri Socialni zbornici Slovenije usposablja za supervizorko.
Njeno vodilo pri delu: “Biti terapevtka je zame poslanstvo, ki se ga veselim in kjer tudi sama osebnostno rastem. Kot terapevtka spremljam ljudi pri spoznavanju, raziskovanju sebe in njihovih odnosov. Vedno znova me navdihuje in preseneča, kako se vsak od nas lahko spreminja, raste in kako lahko odnosi postanejo prostor bližine, ljubezni, spoštovanja in rasti.«
**********************************************************
Objava: tednik Demokracija, 23. april 2015, www.demokracija.si
PDF članka: