Morda so študentska leta marsikomu od nas ostala v posebej lepem spominu. Kako preprosto je bilo vse takrat, neobvezna predavanja, veliko prostega časa in vedno dovolj zabave. In kakšen drobiž se je vedno našel v študentskem žepu.
»Zdi se mi, da v dveh letih, odkar sem tukaj, gre samo še na slabše,« začne pripovedovati Nina Černel, sekretarka na Študentski organizaciji v Mariboru, na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja. Kljub rosnim letom ima dober in strokoven vpogled v vsakdanjo študentsko problematiko. Kako preživeti, je bistveno vprašanje ob »brezplačnem študiju«, ob plačilih najemnin v študentskih domovih ali pri zasebnikih, ob potrebnih obrokih in vseh drugih stroških, ki jih za študente danes ni malo. Eden od virov prihodkov je tudi delo, a Černelova pravi: »Danes je težko dobiti delo prek študentske napotnice, saj večina delodajalcev pričakuje, da bo študent na voljo poln delovni čas, čeprav je hudo že to, da mora študent za lastno preživetje poleg študija še delati. Večkrat pride do začaranega kroga: študent dela zato, da bi študiral … Nato pa preobremenjen z delom zanemarja študij … To je žal realnost današnjih dni!«
Kolikor problemov, toliko projektov
ŠOU Maribor letno na socialnem in zdravstvenem področju pripravi vsaj dvajset različnih projektov. Študente mariborskih fakultet največ spodbujajo h gibanju in zdravemu načinu življenja, drugi projekti pa so odsev današnje krize in socialnega stanja študentov. Sogovornica ugotavlja, da v Sloveniji ni povsod enako: »Ko se pogovarjamo slovenski študentje med seboj, ugotavljamo, da je v Mariboru dosti huje kot na primer v Ljubljani. Zdi se mi, da v Ljubljani študentje še ne občutijo krize v Sloveniji. V Mariboru je to zavedanje zelo prisotno, pravzaprav vidno.«
Vsako leto organizirajo dobrodelni koncert za študente v stiski. Pri tem jim pomagajo tudi glasbeniki, ki na tej prireditvi nastopijo brezplačno. Na zadnji je nastopil znani kantavtor Adi Smolar. Zbrano vstopnino namenijo pomoči potrebnim študentom: »Tako smo zbrali 1.500 evrov in s tem smo pomagali trem študentom, čeprav je tistih, ki potrebujejo tovrstno pomoč, veliko, veliko več,« z mešanico ponosa nad uspehom in vtisom realnosti pripoveduje sekretarka Černelova. Študentsko solidarnost lahko razberemo tudi iz naslednjih besed: »Vodi nas misel, da če lahko pomagamo samo enemu, dvema ali trem, to nekaj velja. Na srečo obstaja vedno več študentov, posebej v Mariboru, ki se zavedajo, da so poleg njih tudi sovrstniki, ki jim je treba na tak ali drugačen način pomagati.« Pri iskanju študentov, ki potrebujejo finančno pomoč, jim pomaga Center za socialno delo Maribor, s katerim že vrsto let uspešno sodelujejo.
Solidarni tudi do drugih
Prijetno je poslušati sogovornico, ko razlaga o socialnem čutu študentov − od čisto vsakdanjih problemov do težav someščanov, ki so jih pripeljale na sam rob socialnega in družbenega življenja.
»Vsako leto zbiramo osnovne življenjske potrebščine za brezdomce, ki bivajo v zavetišču. Akcija poteka vsako leto v decembru in takrat zanje zbiramo hrano z daljšim rokom uporabe in razne higienske pripomočke.« »Zakaj le v decembru,« vprašam. »Takrat se ljudje najbolj zavedajo, posebej v naših krajih, da nekateri ob praznikih nimajo sreče ali danosti uživati v praznikih in prazničnih večerjah.« Ljudje radi pomagajo, a vse prevečkrat naletijo na odgovore, ki odsevajo kruto realnost: »Kaj bi dal, ko pa še sam nimam.« Vendar obstajajo tudi posamezniki, ki podarijo za cel nakupovalni voziček potrebščin: »Lani smo v štirih dneh zbrali zbrali za dva kombija različnih živil in stvari, tudi sami smo bili presenečeni nad takšnim odzivom!« Mariborčani res niso pozabili na pregovorno solidarnost niti v najhujših časih!
Ob naštevanju programov, ki prinašajo vidne rezultate, Nini Černel opazno zažarijo lica, ko predstavi projekt pomoči za starejše in invalidne občane Maribora: »Pozimi čistimo sneg, nato pomagamo pri spomladanskih opravilih na vrtu ali po hiši … Čez vse leto se najde veliko dela, kjer lahko pomagamo tej občutljivi skupini someščanov!« Tudi tukaj študentje opažajo, kako globoko je kriza prizadela vse starostne skupine prebivalcev, opažajo stisko starejših, ki poskušajo preživeti s skromno pokojnino. Posebej težko je tistim, ki so na stara leta ostali sami; ti si ob rednih mesečnih stroških na položnicah težko privoščijo vzdrževanje stanovanja, kaj šele hiše: »Osebno opažam, da je med vsemi generacijami vedno težje.« Na vprašanje, kako starejši občani zvejo za študentsko pomoč, se v odgovoru nasmehne: »Mnogi znajo uporabljati sodobne komunikacijske poti, domač jim je internet in tudi Facebook jim ni tuj!« No, tisti, ki teh poti ne poznajo, se nanje največkrat obrnejo prek centra za pomoč na domu, ki ŠOUM nato posreduje njihove želje, podatke in stik.
Take ali drugačne težave
Študentje se pri študiju in študentskem življenju ukvarjajo z marsikaterim vsakdanjim, a zanje zelo pomembnim vprašanjem. Finance so morda le eno od njih. »Mladi mamici, študentki z otrokom najprej pomagamo urediti določene denarne prejemke, ki jih lahko prejme. Študentske družine (ali matere samohranilke) imajo tudi prednostno pravico bivanja v študentskem domu,« pripoveduje Černelova in nadaljuje: »Najprej jih informiramo o možnostih, ki jih imajo, in jim pomagamo pri izpoljnjevanju različnih vlog, jim svetujemo, na koga naj se obrnejo. Če pa je stiska zelo huda, postanejo del naših projektov; zanje zbiramo finančno pomoč iz raznih dobrodelnih prireditev.«
Revščina trka na vrata
»In se kljub temu poskuša skriti,« poudari Nina Černel in nadaljuje: »Res je, skriva se. A ko je situacija takšna, kot je danes, je tega vsako leto manj. Pri študentih še vedno opazimo, da jim je težko priznati, v kako težki finančni situaciji so, da nimajo potrebnih sredstev in da potrebujejo pomoč. Ob tem si predvsem ne želijo, da bi jih kolegi zaradi finančne stiske obravnavali drugače.« Kljub vsemu je odločitev, da zaprosijo za pomoč, res težka: »Študentje se zelo težko sami odločijo in zaprosijo za pomoč, zelo redko se zgodi, da k nam pridejo samoiniciativno.« Prijateljstvo ali solidarnost sta tista, ki velikokrat rešita še tako nerešljive težave – k temu koraku, prošnji za pomoč, jih največkrat prepričajo njihovi prijatelji študentje, tisti torej, ki so skozi druženje v isti študentski sobi ali zunaj nje spoznali njihovo stisko in situacijo.
Černelova za trenutek umolkne in opozori še na duševni vidik stisk naših bodočih intelektualcev in ustvarjalcev prihodnosti.
Psihološka stiska
»Za študente organiziramo tudi brezplačna psihološka svetovanja, ki jih izvaja psihologinja. To je projekt, ki je zelo ‘oblegan’, a ob tem lahko rečemo ‘na žalost’ in ne ‘na srečo’!« Besede, ki udarijo kot strela z jasnega in odprejo čisto novo poglavje študentskega življenja. Število obiskovalcev teh svetovanj je vedno večje, težave se pri mnogih pojavijo že na začetku študija, predvsem ob premagovanju stresa, ki ga prinaša študij. Študentje so obremenjeni s študijem in z izpiti ter ob tem še razmišljajo, kako preživeti v tem kriznem času. Stiske se pojavijo tudi pri razmišljanju o prihodnosti: »Vse bolj se že pri študentih prvega letnika pojavlja vprašanje, kako bo po končanem študiju, ali se bodo sploh lahko zaposlili ali pa bodo pristali na zavodu za zaposlovanje. Menim, da se je prav zaradi tega spremenil tudi trend odločanja za študij po smereh; bolj se upošteva, kateri kadri so po diplomi sploh zaposljivi.« Černelova je ob teh besedah zelo jasna in opozori, da študentje postajajo nova ranljiva skupina, katerih prihodnost je, kot to tehnološko moderno poimenujemo − »v oblaku«. Prav tja bodo shranili vse svoje znanje, da ga bodo nekoč morda lahko uporabili …
Prihodnost?
Je brezplačno šolanje na univerzi res brezplačno? Je štipendija dovolj za preživetje skozi ves mesec? Je 2,63 evra državne subvencije za obrok res dovolj, da bo študent jedel dovolj in kakovostno vsak dan? Kaj pa, če ni štipendije, denarja za nakup potrebnih knjig in tistega drobiža, potrebnega za doplačilo dnevnega toplega obroka? In če ob vsem tem pomislimo še na študenta, ki nima mesečnih starševskih donacij? Ustavimo se za trenutek, zamižimo in pomislimo. Morda je Nina Černel na ŠOU Maribor s svojim požrtvovalnim delom del rešitve, a sistemskih težav zagotovo ne bo rešila … Je torej še vedno res, kaj se zgodi, če študent na rajžo gre?
»Res srečnejših ni ljudi,
kakor so študentje ti!«
Jupajdi, jupajda se tukaj kar izgubita, kajne?
Černel, Študentska organizacija Univerze v Mariboru
Nina Černel prihaja iz Sv. Jurija ob Ščavnici in je študentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.
Ob rednem študiju je še izredna študentka na Višji šoli za gostinstvo in turizem. Na Študentski organizaciji v Mariboru je sekretarka na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja.
***********************************************************
Objava: tednik Demokracija, 4. junij 2015, www.demokracija.si
PDF članka: