1999

“Spet se ti meša,” je bil edini ženin komentar po izraženi želji, da bi nekaj malega napisal o tem našem zdaj že eks uredniku. “Saj ni noge stegnil, da bi mu pisal nekrolog …” Stegnil jih res ni, je pa… Continue Reading →

Sončni mrk smo preživeli, kljub drugačnim napovedim! Vendar se mi zgi, da je mrk na nekaterih ljudeh pustil prav neverjetne posledice … Naj povem po resnici: pri nas doma smo se dogodka pričeli zavedati šele tiste dni po dopustu, ko… Continue Reading →

Prejšnji teden sem skoraj dobil živčnega. Žena in babica sta mi namreč povedali, da na obisk prihaja šlogarca. Da jima bo prerokovala. Da bo povedala, kaj ju čaka v prihodnosti: kaj bo čakalo babico, ki mirno uživa v penziji, na… Continue Reading →

Včerajšnje jutro. Stojim pred ogledalom in se opazujem. Sem to res jaz? Z upadlimi lici, rdečimi očmi in, moj Bog, s prvimi sivimi lasmi? Moja prva tolažilna misel je bila, da je moj odsev v ogledalu zgolj posledica popivanja pretekli… Continue Reading →

Le zakaj sem silil tja, sem se vprašal, zaradi zloščenega pleha ali zaradi bejb, kot pravi moj tanajmlajši. Kakorkoli, avtomobilski salon v Ljubljani je bil hudo naporen! O smiselnosti odhoda v našo prestolnico sem pričel razmišljati že po poti, saj… Continue Reading →

Najprej je zadelo babico, ki je sprejela priporočeno pošiljko (še sicer zelo prijazen poštar je bil tokrat mrkega in nič kaj prijaznega obraza, je rekla). Nato še ženo, ki je pismo prevzela iz babičinih rok. In nato je prestrašilo še… Continue Reading →