Meljska stalna razstava

Anton Korošec, v času pekrskih dogodkov pomočnik poveljnika za obveščevalno dejavnost v 71. območnem štabu TO

V malo večjih treh prehodnih sobah v nekdanji meljski vojašnici se skriva neprecenljiv zaklad slovenske vojaške zgodovine, ali bolje, zgodovine Slovencev kot vojakov od Noriškega kraljestva do kratke, a intenzivne slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991.

Anton Korošec (foto: Tom Lebar Lasbaher)

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je, ko je bil naš sogovornik Anton Korošec predsednik tega društva, prostore v Melju prejelo leta 2007: »Ta vojašnica je leta 1991 prešla v slovenske roke, prevzelo ga je Ministrstvo za obrambo RS. Nato so se razprodali vsi prostori, v lasti so ostali le ti, v katerih smo, in zelenica pred »Maistrovo hišo«, ki so ga nam oddali v uporabo. Takrat smo se veterani odločili, da bi v teh prostorih uredili muzej, pravilneje je »stalno muzejsko zbirko«, pod naslovom Slovenec kot vojak skozi stoletja.«

TO kot slovenska vojska

Meljska stalna muzejska razstava je najprej posvečena letu 1991, orožje, ki je razstavljeno, je bilo dejansko v uporabi v takratni Teritorialni obrambi (TO), ki je v Mariboru temeljila tudi na enotah, ki so bile locirane po posameznih večjih podjetjih. »Sam sem bil 42 let v službi v Mariborski livarni. Kot mlad podporočnik sem v tej livarniški četi postal komandir enega od vodov te čete. Čete so bile tudi v ostalih tovarnah: MTT, TAM, TVT Boris Kidrič, Mestna četa … Orožje, ki smo ga nosili pripadniki, so morale kupiti tovarne same. »Šlo je za trofejna orožja iz druge svetovne vojne,« odkrije manj znano zgodovinsko resnico Anton Korošec. TO dolgo ni imela modernega orožja, saj se nas je JLA dejansko bala: »V našo livarniško četo smo prejeli stare puške M48, dve »zbrojevki« in dve italijanski »lahki Bredi«. Nekega dne leta 1975 je vojska prišla s kamioni v Mariborsko livarno, kjer smo hranili orožje in nam pobrala vse. Naslednje leto je morala tovarna kupiti »kalašnikovke«, torej modernejše orožje. Na orožje, ki so ga odpeljali smo morali pozabiti, za novo pa smo morali zopet krepko seči v žep livarnarjev. Orožje so kasneje hranili v vojašnici. Naše orožje, kupljeno s težko prisluženim denarjem, nam je vojska ukradla že drugič.«

Anton Korošec ob obnovljeni 250-kilogramski ameriški bombi (foto: Tom Lebar Lasbaher)

V času Pekrskih dogodkov je bil Anton Korošec pomočnik poveljnika za obveščevalno dejavnost v 71. območnem štabu TO, ki ga je vodil podpolkovnik Rudolf Franc, načelnik štaba je bil stotnik Venčeslav Ogrinc. Prav iz tega časa so se potrudili, da so v muzejsko zbirko pridobili originalno uniformo teritorialca in njegovo orožje. V stekleni vitrini sta shranjeni uniformi, ki ju je Anton Korošec uporabljal v času majskih dogodkov, stara iz »čoje« in osamosvojitvene vojne iz junija leta 1991, že »pisana« (maskirna, op. a.) ter njegova osebna oficirska oborožitev, jurišna puška SAR 80. Vojaška zgodovina Melja in Maribora »Melje (nekdaj Melnich) je zelo specifično mariborsko območje, kjer se je v veliki meri odvijala vsa vojaška zgodovina Maribora zadnjih 150 let. Lahko pričnemo s 26. domobranskim polkom, ki je bil nastanjen v tej vojašnici od l. 1906 naprej. Posebno poglavje zgodovine tega polka poroča, da je prav tukaj v meljski vojašnici ob generalu Rudolfu Maistru nastala prva enota Mariborskega pešpolka, torej prva enota Slovenske vojske. General Maister je namreč v sosednji hiši izrekel tiste usodne besede, da razglaša mesto Maribor za jugoslovansko posest. Njegov prvi oficir stotnik Edvard Vaupotič je po tem dejanju dal trobiti alarm, odpustil vse tujerodne vojake, obdržal je le Slovence, čeprav jih je dosti odšlo domov. To se je zgodilo konec leta 1918.« Prav tukaj v tej vojašnici, v tem polku, se je poleti 1919 leta pričel vojaški upor proti srbski nadvladi v tem takrat še v pretežno slovenskem polku, ki je bil krvavo zatrt.

Originalna uniforma vojaka/obveznika Teritorialne obrambe (foto: Tom Lebar Lasbaher)

Po pripovedovanju Antona Korošca, sicer izjemnega poznavalca vojaške zgodovine, je bila v času prve Jugoslavije v tej vojašnici kraljeva vojska, leta 1941, ko so Nemci zasedli Maribor, so tukaj naredili taborišče za vojne ujetnike, kar so bili najprej vojaki Jugoslovanske kraljeve vojske. Sem so vozili tudi zavezniške (angleške, francoske, novozelandske) in sovjetske vojake kot ujetnike, vendar so jih kasneje preselili v Einspielerjevo ulico: »Tam je bilo zloglasno nemško koncentracijsko taborišče Stalag XVIII-D, kjer je zaradi lakote, bolezni in mraza v enem letu umrlo preko tri tisoč ljudi!«

Meljska vojašnica je za svojimi zidovi skrivala še eno grozljivo skrivnost – deportacije in prisilne mobilizacije Slovencev: »Sem so Nemci junija 1941 pripeljali napredne Slovence, inteligenco, duhovnike in jih nato deportirali v Šlezijo, na Hrvaško, v Srbijo. Od tod je šlo več tisoč ljudi v izgnanstvo. Leto kasneje, 1942, je okupator v tej vojašnici nasilno mobiliziral na tisoče štajerskih fantov. Preko 20.000 mladeničev je šlo prav iz te vojašnice v nemško vojsko. Veliko jih je padlo, veliko se jih je vrnilo kot težkih invalidov, ki v novi državi niso bili dobrodošli.«

V spomin različnim vojaškim dogodkom je na zelenici pred »Maistrovo hišo« veteransko združenje uredilo park s spomeniki – Spominski gaj generala Maistra.

Zbirka

Zbirka je prava paša za oči, iz nje, predvsem ob pripovedovanju Antona Korošca, bodo obiskovalci veliko izvedeli o vojaški zgodovini, tudi naših daljnih prednikov – noriških in rimskih vojakov, turških janičarjev, Napoleonovih in vojakov nekdanje Avstro-Ogrske. Manj poznano je, da se je od 400 do 500 slovenskih prostovoljcev pod mehiškim cesarjem Maksimiljanom, bratom Franca Jožefa v šestdesetih letih 19. stoletja bojevalo v Mehiki. Orožje, ki so ga uporabljali »meksikjanerji«, si lahko ogledate prav tam.

Naš gostitelj vsem obiskovalcem, predvsem mladim, predstavi zbirko z naslednjimi besedami: »To orožje, ki ga vidite, je bilo namenjeno ubijanju in ubilo je mnogo ljudi! Žal je ubijalsko orožje tudi del našega življenja.« Slovenci smo, tudi pod takšnim hladnim ali ognjenim orožjem, v vseh vojnah izgubili premnogo mladih življenj … Tudi za tujevladarje na tujih tleh.

Oglejte si zbirko tudi virtualno: www.ozvvsmbi.si, poiščite zavihek Aktualno in kliknite na Virtualni ogled.

Objavljeno v Časopisu za prijazen Maribor, 13. maj 2021, priloga Pekrski dogodki 1991 – 2021