Naj poudarim, da danes pišem jaz, njegova žena! Mož je zaradi skrajno žaljivega članka iz prejšnje številke dobil začasno prepoved, da se s prispevkom ponovno oglasi v spoštovani reviji Mariborčan. Tudi z urednikom sem se zaradi objave moževega napada na Esmeraldo zaupno pogovorila na štiri oči.
Tokrat je na vrsti ženski glas!
Da se v mojem možu skriva tako očiten, vendar uspešno prikrit šovinizem, sem spoznala šele po objavi njegovega prispevka o Esmeraldi. S kako lahkotnimi in neizbranimi besedami je opisoval naše skrbne priprave na srečanje s slavno igralko Leticijo, ki smo jo Slovenke izbrale za kraljico naših src. Esmeralda ni le televizijski lik, igrana oseba, je nekdo, s komer smo se v njenem trpljenju zlahka poistovetile vse Slovenke! Z njo smo živele od prvega dela nadaljevanke naprej, z njo spoznavale tako lep kot tudi krut in hudoben svet. In ko je spregledala Esmeralda, smo spregledale tudi me!
Seveda smo prijateljice in sosede na našem običajnem srečanju ob kavici spregovorile tudi o pisanju mojega soproga. Skupaj smo ugotovile, da tako hudega napada na naše žensko dostojanstvo še nismo doživele. Vidite, gospoda, ni vam prav, da uživamo v televizijski nadaljevanki, ki nam pomaga za kakšno urico pobegniti iz resničnega sveta, iz sveta, kjer vam kuhamo, likamo, peremo umazano perilo in, navsezadnje, kjer se trudimo biti takšne soproge, kot smo se zaobljubile. In to res ni pravično! Po vsem, kar je bilo hudega napisano o nas, smo sklenile, da z našim ostrim protestom o tem obvestimo vse spoštovane bralke in bralce pričujoče revije, z urednikom pa sem se, kot sem že uvodoma napisala, pogovorila na štiri oči (Le zakaj se me sedaj tako izogiba, je mar jezen ali prestrašen?). Vse občudovalke naše priljubljene igralke pa pozivamo, da proti svojim možem (seveda, če se obnašajo tako kot moj mož) uvedejo tiho, “saj veste, kakšno” stavko. Zelo kmalu bodo z nami, skesani, kot znajo biti, gledali Kassandro, saj se je Esmeralda žel že iztekla.
Vsem moškim, ki uživajo v TV nogometu (saj zaradi pirlampov ne vidijo žoge pred seboj) in v nasilnih filmih, sporočam, da so s pravkar izteklo nadaljevanko zamudili marsikaj poučnega, lepega in nežnega.
Kaj menimo o tem me ženske, sta dodali nekaj besed še moji prijateljici in hčerka:
Betka, 65 let: “Esmeralda je najlepša ženska na svetu, občudovati bi jo moral prav vsak moški! V mojih rosnih letih sem si želela biti tako lepa kot je ona. Tudi moj mož jo rad pogleda, tak ko še danes mene!”
Marica, 72 let: “Prokleto, tak je lepa, oni pa tak piše grdo o njej. Da bi se mu kulica posušila!”
Tamala, let ne pove: “Ati, ti nimaš pojma! Mami je tako jezna nate, da ti zlepa ne bo odpustila!”
Mali Esmeralda in Kassandra
Ob Leticijinem obisku smo občudovale tudi gospo slikarko, ki je tako lepo s čopičem ovekočila junakinjo vseh junakinj ter ji ta portret tudi podarila. Igralkine solze so se dotaknile tudi naših src, in ob tem dogodku se mi je porodila ideja, da lahko kaj podobnega storimo tudi me. Vse prijateljice, ki se dobivamo ob kavici, smo odlične pletilje in Betka je upokojena šivilja. Na novem popoldanskem srečanju, ko smo obujale spomine na obisk velike TV zvezde, kjer smo si izmenjale fotografije (bolj ali manj uspele, vendar je na nekaterih celo videti Leticijo), sem ob hvaljenju tamale, ki jije uspelo kupiti telefonsko kartico z njeno podobo, povedala svoj predlog: “Sešijmo lutke z njunimi podobami!” In kakšno navdušenje in odobravanje sem požela! Kar takoj smo se lotile dela in po nekaj popoldanskih srečanjih smo pripravile domačo razstavo izdelanih lutk, malih Esmerald in Kassander. Kako so bile lepe!
Ja, gospod urednik, dolžan si mi uslugo! V naslednji številki želimo imeti še članek o naših lutkah. Če ne bodo oni s POP-a prej vseh odkupili!
A. Mariborska
ilustracija: Said Bešlagić
Mariborčan, september 1998