Matija

Le kdo je pomislil, da bo noč pred 18. septembrom tako dolga in hladna. Že prvi led, ki si ga moral razbiti, je bil krepko debel, zate skoraj premočan. Koliko moči za “prvi udarec” je bilo potrebno, veš samo ti.

Nekega dne boš zvedel, da obstajajo tudi zgodbe, ki nikoli ne bodo napisane ali povedane. Morda jih boš lahko kdaj prebral iz oči ali slišal ob šepetu poljuba.

In jutra, Matija, jutra zmeraj prinašajo nekaj novega. Zapomni si.

Čeprav si majhen, si za naju ves svet.