Samo moška združba se na velikonočno nedeljo še v temi molče odpravi k izviru studenčnice, kjer polnijo vodo v steklene posode …
Malo pred peto uro zjutraj. Vodnik parkira vozilo ob ozki, vijugasti cesti. Na levi se dviguje gozdna vzpetina, na desni v mirnem jutru nemirno in bučno teče potok. Okoli naju mrak, pomešan z jutranjo meglico. Brez besed me povede do zidu ob vznožju hriba, iz katerega štrli navadna cev, iz nje pa teče curek vode. Nenadoma in povsem nepričakovano prostor okoli naju prevzame povsem občutna, skoraj otipljiva energijska moč narave. S tresočo se roko podajam steklenice vodniku in ta eno za drugo napolni do vrha. Takšne, večdesetlitrske …
Oskrunjena zapoved
Pripeljejo se nova vozila. Iz njih izstopajo samo moški, in ko so na vrsti, molče polnijo prinesene steklene posode. Zvrsti se jih kar nekaj. Pri zadnjem čarovnija velikonočnega mraka, polnega nerazložljivih občutij, le pol ure pred svitom nenadoma izgine. Ker molčimo, sledi odgovor šele pri jutranjem moškem okrepčilu – šilce žganega odveže prej neme jezike in začne se debata o tem, kako je energija izginila samo zato, ker je zadnji moški v vozilu »prišvercal« žensko! Oskrunil je zapoved.
Jutro prebudi običajne čute. Nobene skrivnostne združbe ni, ne gre za verski obred. Ti moški se na ta dan namreč vsako leto odpravijo po čisto vodo, dar narave. Pravijo, da ima velikonočna voda ogromno pozitivne energije. In res je ob izviru čutiti neko posebno energijo. Seveda je od posameznika odvisno, kako jo bo dojemal.
Velikonočne energije
Na velikonočno nedeljo je menda v zemlji največ nakopičene energije, mati zemlja je prečiščena. Ob mraku se molče odpravimo do najbolj neokrnjenega izvira studenčnice, najbolje tja, kjer so tla bogata s kremenom. Vodo lahko natočimo le v steklene posode, nato pa jo hranimo v temnem in hladnem prostoru, kjer svežino obdrži več mesecev. V manjših odmerkih jo lahko pomešamo z običajno vodo in jo pijemo vse leto, saj naj bi imela zdravilne učinke. Primerna je tudi za zalivanje vrtnin, učinek pa naj bi bil viden v boljšem pridelku.
Kaj pa ženske? Čeprav mi je vodnik obljubil razlago v strokovni literaturi, podatka o (ne)navzočnosti žensk pri zajemanju velikonočne vode nisva našla. A zaupanje v zapoved, čeprav nezapisano, ostane, med sogovorniki je čutiti, da je tako edino prav. Si predstavljate, ženska in molče?
Objavljeno v Nedeljskih novicah, 12. aprila 2015 (str. 7)