Brez lastnih semen bomo lačni

sadikeZelemenjava je prav posebna tržnica, kjer se ne prodaja in ne kupuje, ampak pridelovalci med seboj izmenjujejo preostanke semen in sadik ter tudi pridelke

Morda vam zadostuje nakup zelenjave v trgovini, morda ponjo zahajate na tržnico in jo kupujete od kmetov ter posrednikov. Morda ste vrtičkar in uživate lastne pridelke. Ste seme in sadike tudi pridelali sami? Zelemenjava je prav posebna tržnica, kjer pridelovalci ponujajo preostanke semen in sadik ter tudi pridelke. Organizatorka Anita Bolčevič razloži: »Tu se ne prodaja in ne kupuje! Menjava poteka po principu, kaj si kdo želi in kaj potrebuje, ob tem pa ponudi svoje preostanke. Razmerje menjave se določi sproti.« Sadike, ki jih je pred dnevi v Ormožu ponujala sama, so zrastle iz zgolj domačih semen.

Pomen lastnih semen

Anita Bolcevic

Anita Bolčevič, organizatorka Zelemenjave v Ormožu

»Menim, da se moramo na vrtu učiti semeniti, dokler še imamo znanje naših babic,« je odločna Bolčevičeva. Če ne semenite, priporoča skrbno izbiro semenske hiše, in prav take v Sloveniji imamo. To je še posebno pomembno, saj nam vedno znova grozi vdor gensko spremenjenih semen. »Paziti je treba, da ne bo prepozno. Da se ne bomo zavedeli šele, ko bo takšna hrana že na naših krožnikih,« opozarja organizatorka, sicer diplomirana inženirka agronomije. Med domačimi pridelovalci semen za lastno uporabo po pogovoru z drugimi udeleženci Zelemenjave obstaja strah, da bodo na pritisk multinacionalk z zakoni prepovedali sejanje lastnih semen. Če bo šlo tako daleč, lahko to pomeni, da bomo lačni. Če nimaš svojega semena, nimaš svoje hrane, je bilo slišati.

 

Komu zaupati

zelemenjava

Zelemenjava, Ormož 2015

Ob pojavu velikih tujih trgovskih središč in diskontov se ob nizkih cenah za semena in sadike postavlja vprašanje kakovosti. Kupec lahko vedno zaupa lokalnemu pridelovalcu – kmetu, ki živi na njegovem območju, poudari Bolčevičeva. Po njenih besedah bi morali podpirati lokalno pridelana semena in sadike, saj bomo drugače čez čas popolnoma odvisni od drugih – predvsem tujih podjetij, prav tako bomo ob znanje tehnologije pridelave, saj ne bo več generacijskega prenosa. »Znanje naših mam, babic ali prababic je zaklad, takšen prenos pa je najkakovostnejši in na koncu tudi najcenejši.«

 

Globalna semenska banka

Leta 2008 so na norveškem otoku Svalbard odprli globalno semensko banko, ki je v celoti pod zemljo. V njej so shranjena semena z vsega sveta, več kot pol milijona jih je.

O gensko spremenjenih organizmih (GSO) govorimo takrat, kadar je bil genski material (DNK) pri živih organizmih spremenjen z uporabo genske tehnologije.

 

Objavljeno v Nedeljskih novicah, 24. maja 2015, str. 40