Frančka Bertolinija, duhovnika z izrazitim primorskim naglasom in pojočo govorico, so župljani mariborskega sv. Rešnjega telesa že vzeli za svojega. “Malo že zna štajersko,” se radi pošalijo. Nasledil je upokojenega župnika Antona Žerdina.
Zadnja leta ga radi obiščejo prebivalci iz njegove župnije, saj je pred leti prek lokalne Karitas sprejel razdeljevanje paketov hrane in oblek pomoči potrebnim. Z njimi se sreča enkrat mesečno in si iz srca želi, da bi ta dogodek zvenel tudi kot prijetno srečanje. O teh mesečnih dogodkih pripoveduje: “Zame je pomembno, odkar sem prišel sem, da delitev hrane ni samo delitev paketov, ko le-ti pridejo do nas. Želim, da je to tudi trenutek srečanja s temi ljudmi. Če je vreme lepo, ljudje počakajo zunaj, ob slabem vremenu ali pozimi pa v veroučnih učilnicah. Tam včasim kaj zaigram na kitaro, nato jih kaj povprašam, recimo, če se bliža čas cerkvenih praznikov, ali jih poznajo, saj po pomoč prihajajo tudi ljudje različnih kulturnih ali verskih tradicij. Nato mi tudi oni kaj povedo o svojih praznikih, svojih tradicijah.”
Župnjiska Karitas razdeljuje hrano, ki prihaja večinoma iz programa pomoči EU. Lani je žal prišlo do ustavitve te pomoči, vendar jim je z lastnimi sredstvi uspelo zagotoviti mesečno delitev hrane. V kletnih prostorih pod veroučnimi učilnicami so uredili priročno skladišče, ki je bilo na dan najinega pogovora polno podarjenih, lepo zloženih in razvrščenih oblačil. “Vedno so dobrodošla otroška oblačila,” doda.
Kriza je globlja, kot je videti
Župnik Bertolini večino prosilcev pozna osebno, veliko jih tudi sam obišče na njihovem domu. Včasih tudi koga, da se prepriča, kje je res potrebna pomoč in kje morda ni. Zaveda se namreč, da “lahko pride tudi do zlorab, ko nekateri izkoristijo sistem pomoči, v resnici pa je niso tako potrebni”.
Foto: arhiv Sv. Rešnje telo Maribor
“Seveda je tudi nekaj takšnih primerov, vendar pazimo, da ne bi ob takšnih primerih tudi drugim otežili poti do pomoči. S tem računamo, a to so osamljeni primeri, ob tem ni velike škode.” Ob tem mu pomaga, da je v letih, odkar živi in dela v Mariboru, osebno spoznal veliko ljudi, tudi tistih, ki ne prihajajo v cerkev. Kriza je mesto še posebej prizadela, kar se vidi po vedno večjem številu iskalcev pomoči. Z žalostjo in z nekoliko tišjim glasom nadaljuje: “Najtežje je tam, kjer sta oba zakonca izgubila službo. Finančni izgubi kmalu sledi krhanje odnosov, začnejo se razprtije in posledično družine tudi razpadejo.” Poznavajoč iskalce pomoči prizna, da nihče zaradi njih ne trpi lakote, ampak s tem, ko pridejo po tovrstno pomoč, lahko nekaj prihranijo in imajo ta “prihranjeni” denar za plačilo položnic.
“Reči moram, da so ljudje veseli in hvaležni za pakete pomoči, to so malenkosti, ki jim olajšajo najnujnejše in vsakodnevne skrbi s katerimi se srečujejo.”
Spomni se začetkov pred štirimi leti, ko so začeli s programom pomoči: “Prvo leto, ko smo začeli z razdeljevanjem pomoči, ko se je začela huda kriza, so nekateri ljudje nenadoma iz situacije, ko niso imeli materialnih skrbi, prišli v situacijo, ko so se morali začeti boriti za golo preživetje skozi mesec, da so lahko plačevali račune in kupovali hrano. Takšno nazadovanje v standardu je bilo izredno boleče in stresno. Verjetno je bilo tem ljudem najteže prositi za pomoč, ki smo jo razdeljevali pri nas. Žal so se časi spremnili tako, da ni več čudno, da je kdo v materialni stiski in da pride po pomoč.”
Foto: arhiv Sv. Rešnje telo Maribor
Starejši so danes osamljeni
V pogovoru opozori, da so težke, zunanjim očem nevidne situacije predvsem pri starejših ljudeh. Ti so lahko dolga leta živeli v skupnosti dveh, naj bo to v stanovanju ali hiši, nato pa ostane samo eden. Zmanjša se mesečni dohodek, pokojnina je ena sama. Ob boleznih, starosti in osamljenosti se začnejo še finančne težave. A tudi tem poskuša kar se da pomagati, predvsem tistim, ki jih je prej srečeval v cerkvi pri sveti maši, sedaj pa iz različnih razlogov k maši ne hodijo več. Obiskuje jih vsak prvi petek v mesecu, ko skupaj z njimi zmoli na njihovem domu. Starejše, ki kljub vsakdanjim težavam še obiskujejo cerkev in svete maše ter si želijo družbe, velikokrat povabi, da se mu pridružijo na takšnih obiskih. “Ob molitvi in pogovoru je vsem lažje, srca se odpro in, čeprav samo za trenutek, vsakdanje težave izginejo!”
Od opustošenja do tragedij
Iz radosti spomina na takšne trenutke, ki se z iskro v očeh izrišejo v njegovih očeh, le-te kmalu zatem dobijo mračnejši ton, ko spregovori o realnosti sedanjega časa: “Kriza je na določeni ravni pustila opustošenje, polno bolečine, smrti, družinskih stisk, prizadela je mnogo obrtnikov in podjetnikov in za njimi so seveda tudi njihove družine. Take stvari vplivajo na celotno vzdušje. Poznam kar nekaj obrtnikov, podizvajalcev pri velikih gradbenih projektih, ki so ostali brez plačila za opravljeno delo, zato so bankrotirali in so danes v težki situaciji. Pripetile so se tudi družinske tragedije, vse to je uničilo družinsko življenje, kot so ga poznali prej. To je ranjenost, ki je danes v slovenskem narodu. Menim, da je treba govoriti tudi o tem!”
Govori o pomenu odpuščanja, ki ima posebno vlogo tako v duhovnem kot notranjem življenju. Kako pa do tega priti in kdaj, je pomembno zato, da bodo lahko danes prizadeti kasneje mirneje zaživeli. A se zgodbe v življenju ne končajo vedno tako. Nekateri, ki niso našli podpore v svoji družini, ženi in Bogu, nekateri, ki so svoje življenje gradili le na materialnih dobrinah, so naredili tudi samomor.
Preteklost in prihodnost
Mariborski župnik zamejskih korenin pa na situacijo ne gleda samo z negativne plati. Priznava, da imamo na določeni ravni nekakšno opustošenje, ki ga lahko pustimo takšnega, kot je, in posameznika prepustimo njegovi usodi. Lahko pa se o tem pogovarjamo, o tem pišemo in tako dosežemo, da s pozitivnim gledanjem na nastali položaj skupaj najdemo pot k ozdravljenju. Izogibanje tej temi, čeprav boleči, ne prinaša napredka. To je posebej čutiti v mestu ob Dravi, saj se ljudje zaradi majhnosti mesta med seboj poznajo.
Preden sva sklenila pogovor in obisk skladišča, župnik pokaže svojo vedrost in na njegovem licu se izriše prijeten nasmeh: “Ob vsem tem se mi zdi smiselno poudariti sporočilo vere, evangelija, da je pred Bogom vsak od nas vreden, vsi smo božji otroci! Iz tega nauka moramo potegniti najboljše! Za nov začetek se je treba soočiti tudi s svojo preteklostjo, z vsemi odločitvami, tudi napačnimi. Spoznati je treba, da si ljubljen, začutiti svoj notranji mir. S takšno pozitivno podlago se je laže soočiti tudi s svojim grehom in si nato postaviti nove smernice za življenje. Menim, da če si človek res iskreno želi spremembe, mora nekaj spremeniti najprej pri sebi. Tudi papež Frančišek zelo spodbuja Cerkev, da bi se bolj približala pomoči potrebnim, zato sem zelo vesel teh njegovih spodbud.”
Foto: arhiv Sv. Rešnje telo Maribor
Franček Bertolini, Sv. Rešnje telo Maribor
Franček Bertolini, župnik v cerkvi sv. Rešnjega telesa v Mariboru, prihaja iz goriškega zamejstva. Kot sedmi otrok očeta Italijana in mame Slovenke je obiskoval zamejske šole in druge organizacije slovenske manjšine.
Leta 1990 je vstopil v slovensko provinco Družbe Jezusove ter nato študiral v Ljubljani, Frankfurtu in Bruslju. Pot ga je vodila še v škotski Glasgow, kjer je bil na dveletni praksi.
Božjo službo je začel kot kaplan v Ljubljani, kmalu potem je prišel v Maribor, v cerkev sv. Magdalene.
Zanimivost: iz italijanščine je prevedel knjigo vatikanskega eksorcista Gabriela Amortha (zapisal Roberto Italo Zanini) Močnejši od zla.
Nova rubrika – obrazi krize (pripis ob pričetku nove rubrike v tedniku Demokracija)
Z današnjo številko začenjamo novo rubriko – obrazi krize. V njej vam bomo vsak teden predstavljali ljudi, ki se jih je dotakni-la dolgoletna kriza v Sloveniji. Predstavili bomo posameznike, ki so krizo doživeli kot osebno, družinsko in poslovno krizo, ljudi, ki poskušajo soljudem v težkih trenutkih pomagati, specialiste iz različnih skupin, ki krizo opazujejo skozi prizmo svoje poklicne poti. Med obrazi krize pa bomo predstavili tudi ljudi, ki se niso uklonili in so v njej našli priložnosti. Posebnost rubrike bodo iz-ključno črno-bele fotografije. Vse do konca krize …
*************************************************************
Objava: tednik Demokracija, 2. april 2015, www.demokracija.si
PDF članka: