Zlatka Ornik, VDC Sonček Maribor: Invalidi znajo in zmorejo

Invalidi (1).

Predvidevajo, da je v Sloveniji okoli 170.000 invalidov (2). To pomeni, da vsak od nas pozna nekoga, ki ustreza definiciji invalida. Verjemam pa, dragi bralci, da niste v skupini tistih, ki nanje pomislijo le takrat, kadar vas v prepolnem trgovskem središču zamika parkiranje na edinem prostem mestu, tistem z vsem znano modro talno oznako …

glavna

Ob tem se poraja več vprašanj − ali invalidi še vedno živijo na robu naše družbe, ali so že postali enakopraven del vseh nas. Zakaj da in zakaj ne? Ali res še vedno živimo na valovih predsodkov in stereotipov? O tem smo se pogovarjali z Zlatko Ornik, vodjo Varstveno-delovnega centra Sonček iz Maribora.

 

Sonček

»Zveza Sonček je zveza društev za cerebralno paralizo, je nevladna, neprofitna in nepolitična organizacija. Nastala je na pobudo društev, v katera so se organizirali starši. Ob ustanovitvi so želeli predvsem najti programe in vsebine za svoje otroke, ki so se rodili s cerebralno paralizo«, začne pogovor Zlatka Ornik. V Zvezi Sonček ponujajo vključitev v varstveno-delovne centre (v nadaljevanju: VDC) in več programov ter storitev – počitnice za otroke in odrasle, obnovitvene rehabilitacije, prilagojene prevoze, svetovanje … »Mariborska enota je eden od enajstih VDC, ki jih imamo po Sloveniji, in smo druga največja enota. V naš center je vključenih 37 odraslih oseb, predvsem s cerebralno paralizo, večina teh je na invalidskih vozičkih. Imamo tudi osebe z drugimi invalidnostmi, od downovega sindroma do nezgodne poškodbe možganov, motenj avtističnega spektra …«

V Sončku Maribor imajo tudi stanovanjsko skupino na Pragerskem z zagotovljeno 24-urno oskrbo in prilagojeno stanovanje v Mariboru. K njim spada tudi rekreacijski center v Vrtičah pri Zgornji Kungoti, kjer izvajajo programe počitnic za otroke in odrasle. Na Trubarjevi ulici v Mariboru, kjer je sedež mariborskega društva za cerebralno paralizo, deluje še zaposlitveni center Sončna pot, ki zaposluje invalide.

portret

V nadaljevanju predstavitve Ornikova pravi, da so uporabniki stari od 18 do 50 let, imajo status invalida in so dejansko nezaposljivi na odprtem trgu delovne sile: »Pri nas delajo po proizvodnih delavnicah, eden od obsežnejših programov je tudi prodaja.«

 

In tu se začne …

Še preden Ornikova zgodbo nadaljuje, se vprašajmo, kako reagiramo ob srečanju z invalidom. Naj bom konkretnejši − z invalidom s cerebralno paralizo. S sočlovekom, ki ga je bolezen trajno obsodila na gibanje s pomočjo (danes električnih) invalidskih vozičkov, trajno zverižila njegovo telo, ukrivila pogled in zvila vse okončine. Boste pogled umaknili in stopili naprej? Se je morda v vas prebudil kanček usmiljenja? Če je odgovor da, pomislite še enkrat! Polagam vam na srce, da tega ne potrebujejo. A o tem zakaj ne, Zlatka Ornik pravi: »Želimo doseči, da se s svojo navzočnostjo v vseh sferah družbe tabuji in stereotipi o invalidih začnejo podirati. Želimo, da ljudje vidijo in spoznajo, da so invalidi del družbe in so lahko koristni, da znajo marsikaj, in predvsem, da znajo tudi delati …«

To so ljudje, ki jih srečujete na vozičkih, in to so ljudje, ki vam bodo včasih tudi na ulici ali v trgovskem centru ponudili izdelke, ki so jih sami ustvarili. Takrat postanite za hip in preverite, česa vsega so sposobne njihove roke: »Želimo preseči stereotip, da invalidi delo opravijo ‘šlampasto’, nekakovostno. Invalid pomeni ‘nemočen’ (lat.), mi pa se trudimo preseči prav to. Če si na vozičku, to še ne pomeni, da nimaš potencialov za delo.«

 

Ornik3

… sprejemanje drugačnosti

Zelo optimističen mednaslov, resnica pa je zelo kruta in tipično slovenska. Nadaljevanje lahko strnemo v novo vprašanje: Kam sodijo invalidi? Med štiri zidove, daleč od oči?

Zlatka Ornik: »Pri stojnični prodaji v trgovskih centrih se nam dogaja, da so reakcije ljudi na začetku tudi takšne, da jih naše delo in navzočnost zmotita. Ob tem zakrožijo razni telefonski klici, anonimke, v katerih nas sprašujejo o potrebnosti takšnega dela. Posebej te ljudi zmoti, da so naši uporabniki ‘tam brez nadzora’, saj ljudje še vedno menijo, da potrebujejo 24-urni nadzor. In da takšno delo zanje ni primerno.« Zlatka Ornik pojasni, da je pretirano varovanje v neskladju s pravicami invalidov: »Tudi invalidi si kljub oviranosti želijo živeti običajno življenje kot vsi drugi, seveda ob ustrezni podpori, in imajo do tega pravico. Življenje pa prinaša tudi tveganja in s temi tveganji se učimo živeti in preživeti. Pri invalidih ni nič drugače.«

Za vse v Zvezi Sonček je ob zagotavljanju varstva in strokovne oskrbe pomembno tudi to, da njihovi uporabniki ne ostanejo brez aktivnosti: »Njim to veliko pomeni, to njihovo prihajanje od doma v VDC je nekaj, kar jim osmisljuje življenje. Delo je tisto, kar jim daje vrednost, koristnost in potrebnost v družbi. Predvsem zato, ker znajo in zmorejo! Ta občutek je pri njih najpomembnejši!«

V VDC Maribor v proizvodnji uporabljajo dva osnovna materiala, les in glino. Trudijo se, da imajo njihovi izdelki predvsem uporabno vrednost in ne samo okrasne: »Voščilnice smo opustili že pred leti, čeprav je to bil nekoč osnovni izdelek našega centra. Danes so trendovski izdelki iz lesa.« Največ prodajo po večjih trgovskih centrih, v svoji prodajalni na Vetrinjski ulici (rabljena oblačila in lastni izdelki) in Melju (rabljeno pohištvo) v Mariboru. »Naši prodajalci ‘na terenu’ − teh je veliko in kar osem jih je na vozičkih − so za to delo posebej usposobljeni, le pri pisanju računov nekateri potrebujejo pomoč.«

Uporabniki iz Sončka so tudi redni nedeljski prodajalci na mariborski posebnosti – boljšjem sejmu na Teznem: »Za tamkajšnje prodajalce in obiskovalce smo bili na začetku nekaj novega in drugačnega, vendar so nas vsi strahovi o tovrstni prodaji prav zaradi njihovega sprejema zelo hitro minili, tako da imamo tam sedaj že utečeno prodajo. Postali smo že prepoznavni del prodajalcev.« Gospa Ornikova se, ko se spomni mnogih zgodb, nasmehne, kajti če jih kakšno nedeljo ni, že prihodnjo izvedo, kako so jih pogrešali: »Lahko rečem, da so nas tam vsi ‘posvojili’. Naši uporabniki na boljšjaku v prodaji res uživajo in se je veselijo!«

Naj ob tem ne bo dvoma – invalidi so za to delo posebej nagrajeni iz namenskega sklada za nagrade, urna postavka pa je lahko celo primerljiva s postavkami na študentskem servisu.

 

Ko si pomagaš sam

Krizo, ki že predolgo vlada v Sloveniji, občutijo tudi na Zvezi Sonček, saj z leti priteka vedno manj denarja za nemoteno delovanje posameznih programov in dejavnosti: »Donatorjev je vedno manj. Večjih podjetij, ki so nekoč z lahkoto donirala, ni več. Danes so donacije v nižjih zneskih, mi pa se trudimo tudi za te. Zbiramo tudi sredstva od odstopljene dohodnine in delamo naprej,« ostaja optimistična Ornikova, vodja VDC Maribor. V prostorih, kjer domujejo, so se srečali še s težavo, da je bilo zaradi zamakanja strehe treba to obnoviti. »Najprej smo začeli pošiljati prošnje za sanacijo stavbe na zelo veliko naslovov, tudi na »slepo«, samo na različne naslove iz naših in drugih baz. Iz naslova FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, op. a.), denarja za investicije ni bilo mogoče prejeti, Mestna občina Maribor za to v proračunu za leto 2014 ni imela namenskega denarja. Zato smo k projektu obnove strehe pristopili sami.« Poslane prošnje in mnogi klici niso naletela samo na slepe oči ali gluha ušesa: »Nekaj finančnih sredstev se je zbralo z donacijami posameznikov in podjetij, veliko je bilo tudi potrebnega materiala. A res velik del smo opravili sami. S prodajo rabljenih stvari smo lani zbrali nekaj več kot 13.000 evrov!«

Danes je njihov dom že pod novo streho, a so se pojavile nove težave: »Fasada je v izredno kritičnem stanju, saj omet odpada že v večjih kosih, kar pomeni nevarnost za naše uporabnike, spremljevalce in obiskovalce.« Tokrat jim bo z obljubljenimi sredstvi priskočila na pomoč mariborska občina, a kljub temu še vedno ohranjajo vse prodajne aktivnosti in iščejo donatorje.

Poleg različnih aktivnosti pri iskanju sredstev za obnovo so organizirali tudi dobrodelni piknik. Največ pomoči so bili deležni od ljudi iz mariborske romske gostilne: »Zanimivo je, da sta se pri tem dogodku ‘našli’ skupini, ki skrbita za marginalizirane.«

 

Optimizem

»Ostajamo optimisti tudi glede samih premikov v družbi. Zunanjo javnost vedno nagovarjamo ne glede na to, ali gre za našo delovno, glasbeno, lutkovno ali gledališko skupino. Pri tem gre za ozaveščanje in predvsem za to, da naša družba prepozna skrite potenciale v invalidih.«

Res je, junaki našega prispevka vas bodo presenetili ne samo na delovnem, temveč tudi z uspehi in dejavnostjo na kulturnem področju.

 

Drugačnost?

Iskreno upam, da smo se ob tem prispevku vsaj za trenutek globoko zamislili. Upam, da bomo odslej na ljudi, ki so zaradi življenjskih okoliščin prisiljeni, da se premikajo in komunicirajo na drugačen način, da živijo drugačno življenje, kot smo ga navajeni sami, ko jih srečamo, gledali drugače.

Sam sem ob nastanku skupinske fotografije pomislil le na to, kje »stoji« naša drugačnost. Na nogah ali vozičku? Ali samo na predsodkih …

 

_MG_3136Zlatka Ornik, VDC Sonček Maribor

Zlatka Ornik, diplomirana upravna organizatorka, je na Zvezo Sonček prišla pred več kot dvajsetimi leti po napotilu zavoda za zaposlovanje. Z delom je začela kot javna delavka v programu javnih del. Ostala je, čeprav se je na začetku spraševala, ali je to delo res zanjo. Potem je spoznala, da ji je to delo pisano na kožo. Kasneje je opravila tudi strokovni izpit na področju socialnega varstva. Vrsto let se je ukvarjala z lutkami, sodelovala je v gledališki skupini in pri filmskih projektih.

 

**********************************************************

Objava: tednik Demokracija, 27. avgust 2015, www.demokracija.si

PDF članka:

demokracija35 36

demokracija35 37

 

Opombe in viri:

(1) »Invalidi so ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzorični-mi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.« Konvencija o pravicah invalidov, OZN, 2006

(2) – http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6662