Ida Kocmut Žužek in Vida Živkovič, OŠ Franceta Prešerna Maribor: Kriza je, lačnih otrok pa ni

Kako globoko je segla kriza v družine vse do otrok, najbolje spoznaš, ko se odpraviš v osnovno šolo. Svetovalni delavki Ida Kocmut Žužek in Vida Živkovič pri tem odpreta novo razsežnost zdajšnjega stanja. Otroci in starši imajo pri tem vso njuno pomoč.

_MG_2602

In rešitev! Osnovna šola Franceta Prešerna v Mariboru je velika šola tako po velikosti kot po številu učencev, v tem šolskem letu jo obiskuje skoraj 700 osnovnošolcev.

 

Velika šola, veliko težav

Posebej pretresljiv podatek pa je, da približno 60 odstotkom učencev država suvencionira malico, približno 35 odstotkom pa kosila. Skrajno natančno in v odstotkih izkazano trenutno socialno stanje v mestu ob Dravi! Ob tem sogovornica Ida Kocmut Žužek izpostavi MO Maribor kot edino v državi, ki vsem otrokom, ki jim po državnih kriterijih ne pripada subvencija za kosila, subvencionira v dohodninskem razponu od 18,1 odstotka do 36 odstotkov neto mesečnega povprečnega dohodka na osebo v družini. “Menim, da so vsi nujni in najhujši primeri pokriti iz teh sredstev. Lahko rečem, da naši otroci niso lačni,” pravi Kocmut Žužkova. Njena sodelavka Živkovičeva pa doda: “Prepogosto se izpostavlja problem prehrane, ‘problem lačnih otrok’, tu so težavo naredili predvsem mediji. Bilo je veliko klicev, ali potrebujemo pomoč za plačilo prehrane. Vendar je to sistemsko že rešeno s sredstvi tako iz državnega kot tudi iz občinskega proračuna. Veliko se jih je umaknilo, ko smo jih prosili za kakšno drugo vrsto pomoči.

”Na šoli poteka projekt Botrstvo, ki otrokom iz šibkejših socialnih skupin pomaga tudi pri vključitvi v šolo v naravi ali pri plačilu šolskih potrebščin. Veliko jim pomagajo tudi donatorji, kot so Rotary klub Ljubljana, Rotary klub Maribor Center in Rotary klub Maribor Piramida. Vsi ti so jim vedno pripravljeni pomagati, za kar jim gre posebna zahvala. Imajo tudi donatorja, ki jim vsako leto pred prazniki v šolski sklad nameni večji znesek, da ga razdelijo družinam. Takšni trenutki so nepozabni za vse! Pred lanskim božičem se je pojavil še donator, ki je za tri najbolj ogrožene družine kupil vsa živila in darila za otroke.

 

_MG_2593

Solidarnost učencev

Da se je kriza dotaknila tudi najmlajših, ki so zaradi brezposelnosti in težkega socialnega stanja staršev v posebej občutljivem obdobju, so spoznali tudi njihovi sovrstniki. Na šoli so tudi v letošnjem šolskem letu organizirali akcijo Sošolec pomaga sošolcu. V tej akciji učenci prek predstavnikov učencev v razredni skupnosti zbirajo prostovoljne prispevke, te pa nato razredniki izročijo svetovalni službi. Zbrana denarna sredstva se nakažejo v šolski sklad, s katerim pomagajo staršem v finančni stiski pri kritju stroškov za nakup delovnih zvezkov. Februarja letos so bili še posebej uspešni, saj je bila akcija namenjena zbiranju pomoči za učenca iz šole, ki je moral na nujno operacijo srca v Nemčijo, zbrani denar pa so namenili za pokrivanje stroškov bivanja njegove mame. Na akcijo se niso odzvali samo učenci in njihovi starši, vanjo so se vključili tudi vsi zaposleni na šoli.

Nasploh se učenci in njihovi starši zelo radi odzovejo na tovrstne akcije, odzvali so se tudi pred božično-novoletnimi prazniki. Vida Živkovič pripoveduje: “V tem času so se na našo šolo obrnili študentje sociologije mariborske filozofske fakultete z akcijo Ogrejmo otroška srca; zbirali smo igrače, oblačila in različne druge pripomočke za otroke, študentje pa so jih izročili staršem, ki so želeli pomoč v predprazničnem času.” Odziv je prijetno presenetil prav vse!

Že ob vstopu v prostrano šolsko avlo, ki je del nekdaj ene od dveh osnovnih šol, ki sta danes združeni v skupno, obiskovalec opazi, da sta na vidnem mestu postavljena dva večja zabojnika. Prvi je namenjen zbiranju zamaškov s plastenk, ki jih zbirajo za pomoč največkrat gibalno oviranim otrokom. Svetovalna delavka Kocmut Žužkova opozori še na akcijo Reciklirajte za nasmeh: “V letošnjem šolskem letu smo se vključili tudi v akcijo pomoči zbiranja sredstev za Rdeče noske – klovne zdravnike, za katere zbiramo tiskalniške tonerje in kartuše. Vsak tak “odpadek” prinese tej organizaciji 1 evro.” In nasmeh več na obrazih malih in velikih bolnikov.

Ob načrtovanih se zgodijo tudi spontane, nenačrtovane akcije pomoči otrokom. “Včasih dan pred športnim dnevom ugotovimo, da kakšen od otrok nima primerne obutve ali oblačila za zimske dejavnosti. Takrat v šolskem kolektivu ‘stopimo skupaj’ in manjkajoče stvari prinesemo kar od doma, od svojih otrok,” pojasni učiteljica Ida, kot jo kličejo otroci, medtem ko jo učiteljica Vida dopolni, da kolegice in kolegi pred šolskim letom v njuno pisarno prinesejo še šolske torbe svojih otrok, ki jih nato tudi podarijo.

Svetovalni delavki sta ob ravnateljici Marti Otič tudi pobudnici, da se vsako leto prek šolske skupnosti učencev izvede vsaj ena dobrodelna akcija, saj menita, da je zelo pomembno, da se pri otrocih spodbudi dobrodelnost in da prek nje začutijo, da nimajo vsi vsega. “Že droben prispevek v te namene pomeni zelo veliko!” poudarita skoraj v en glas.

 

_MG_2595Čezkontinentalna pomoč

Prav neverjetno se sliši, da ob tem, da pomagajo najbližjim iz šole, zberejo otroci še finančno pomoč za otroke v daljnji Keniji! Ida Kocmut Žužek ponosno doda: “Z društvom Za boljši svet smo na naši šoli zbrali šolnino za dva otroka iz Kenije, tako da pomagamo tudi drugim učencem, ne samo našim. S tem prispevkom smo v tem šolskem letu botri dvema učencema iz Kenije, fantku in deklici. Z njima si otroci tudi dopisujejo.” Na hvaležnost dvojice iz te afriške države opozorita tudi zahvalni pismi, razstavljeni v avli. Verjetno se za črnimi očmi na fotografijah skriva tudi drobna želja, da se kdaj srečajo z mariborskimi otroki, ki so jim tako nesebično pomagali. Morda, v nekih boljših časih …

 

Revščina se skriva

Žal se včasih zgodi, da je kakšen otrok iz socialno ogrožene skupine izključen iz kroga sovrstnikov; to se zgodi predvsem pri starejših, v zadnjih razredih devetletke. Takrat k tej temi pristopijo z veliko pogovori tako v razredih kot tudi individualno. Svetovalni delavki si pri svojem delu želita, da bi vsi učenci dojeli, da če kdo nečesa nima, kot je npr. določena znamka oblačila, zato ni manj vreden. Vendar opažata, da straši svoj status poskušajo skriti in prikriti, zato otrokom kupujejo stvari zunaj svojih zmožnosti, samo da se njihov položaj ne bi opazil navzven oziroma da bi bil njihov otrok enak s sovrstniki. “Če se navzven revščina skrije, pa se ta opazi drugje, npr. pri kulturnih dobrinah. Revščina je lahko tudi kaj drugega …”, zaokroži misel Ida Kocmut Žužek. Ob tem dodaja, da nekateri starši zelo težko priznajo, predvsem pred otroki, da potrebujejo pomoč, nekateri pa pridejo zelo hitro, saj so dobro seznanjeni s pravicami, ki jim jih daje država. Njuno delo temelji na vsakdanjih pogovorih z razredniki, ki prvi spoznajo, da se z otrokom ali njegovo družino nekaj dogaja. Zato večkrat z zaupnim pogovorom “na štiri oči” s starši stvari pospešita in velikokrat uspešno rešita.

 

Kdaj bo konec krize?

“Upava da čim prej. Zdaj kriza je in ni neopazna. O tem se lahko prepričava vsak dan in veseli naju, da so to spoznali tudi učenci naše šole in da si medsebojno prek organiziranih dobrodelnih akcij tudi pomagajo. Tako je lažje vsem.”

 

_MG_2591Ida Kocmut Žužek,

rojena v Mariboru, je po izobrazbi univerzitetno diplomirana socialna delavka; diplomirala je na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. V šolski svetovalni službi je zaposlena 25 let. Začela je na OŠ Angela Besednjaka, delala nato na OŠ Janka Padežnika, do združitve šol pa je bila svetovalna delavka na OŠ Borisa Kidriča. Delo z otroki in mladostniki ter vsemi, ki so vključeni v šolsko življenje in delo, jo izredno veseli, saj je pestro in vedno razgibano.

 

_MG_2590Vida Živkovič,

rojena v Celju, je po izobrazbi univerzitetno diplomirana socialna delavka; diplomirala je na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. V šolski svetovalni službi je zaposlena 17 let. Dalj časa je bila zaposlena na Centru za socialno delo Maribor, Enota za otroke in mladostnike, do združitve šol pa je bila svetovalna delavka na OŠ Franceta Prešerna. Tako ima ves čas stike z otroki, mladostniki, delo je izredno dinamično, zanimivo, heterogeno.

 

**********************************************************

Objava: tednik Demokracija, 9. april 2015, www.demokracija.si

PDF članka:

demokracija_15 62

demokracija_15 63