Kornelija Kaurin, TOM telefon: Je kriza, če ne znaš kuhati?

   Kaurin4_www

Po zgodbah, ki smo jih doslej zapisali, boste ob naslovnem vprašanju morda samo zamahnili z roko, češ, to pa že ni kriza. Seveda, če znate kuhati. Kaj pa če ste stari 12 let in bi želeli presenetiti starše s palačinkami?

 

Tudi o tem smo se pogovarjali s Kornelijo Kaurin, ki vodi mariborsko svetovalno skupino TOM − telefon otrok in mladostnikov.

TOM telefon, kot mu pravijo, letos praznuje že 25 let svojega obstoja. Deluje na nacionalni ravni, po vsej Sloveniji torej, mariborska skupina sodelavcev pa je le ena od skupin, ki so povezane v državno mrežo. Svetovalne skupine delujejo še v Ljubljani, Murski Soboti, Velenju, Slovenskih Konjicah, Tolminu, Idriji in Krškem.

 

Odgovor je pogovor

Uvodoma smo omenili, da je to telefon za otroke in mladostnike, na katerem po klicu na brezplačno številko 116 111 le-ti prek svetovalcev prejmejo odgovore na številna vprašanja o težavah, ki tarejo naše odraščajoče otroke. TOM je že leta 1990 ustanovila Komisija za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. TOM je specifičen le glede na ciljno populacijo ne pa tudi na vzrok klica mladih: “Svetovalci so pripravljeni tudi na vprašanja, kako skuhati krompir ali pripraviti palačinke,” pravi koordinatorka Kornelija Kaurin, vendar “naši svetovalci ne delijo receptov in ‘receptov’ v smislu reševanja njihovih težav. Vedo, kako voditi pogovor, da vsak, ki kliče, svojo odločitev nato sprejme sam.” Prav zato je pri takšnem delu treba upoštevati posebna pravila. “Svetovalci ne morejo prevzeti odgovornosti za te odločitve, zato poskušajo sogovorca pripeljati do točke, da jo ta sprejme sam. Tako se mladi naučijo, kako razmišljati, kako na problem pogledati iz vseh zornih kotov. Opozoriti jih je treba na posledice odločitev, tako da mladostnik sam ugotovi, kakšna posledica je, če se odloči tako, in kakšna je, če se odloči drugače. Pomembno je, da do rezultata pride z lastnim razmišljanjem.”Veliko je tudi klicev, ko klicalci želijo pridobiti le informacijo in na primer vprašajo, na koga se lahko obrnejo v primeru zdravstvenih težav; pri dekletih je pogosto vprašanje o menstruaciji in z njo povezanih težavah: “Če jim svetovalci ne znajo sami odgovoriti na vprašanje – kadar so potrebni bolj strokovni odgovori, jim posredujejo telefonske številke ali informacije pristojnih ambulant, “ pravi koordinatorka Kaurinova.

 

Kaurin3_wwwVprašanja ob klicih

Lani so se svetovalci prostovoljci v Mariboru oglasili na 20.861 klicev, od tega je bilo opravljenih 3.254 svetovalnih pogovorov. Kornelija Kaurin poudari: “Prevladujejo ‘preiskuševalni klici’, kot jih strokovno imenujemo. To so tihi klici, tudi zafrkavanja … Vendar se svetovalci na TOM v času izobraževanja učijo, kako odgovarjati na takšne klice, kaj reči v primeru, ko nekdo ostane tiho na drugi strani linije, kako se odzvati na zafrkavanje. Za svetovalca je zelo težko, da se osredotoči na naslednji svetovalni pogovor, kadar ima za seboj niz zafrkantskih klicev, ki mu jemljejo energijo in pade motivacija”.

Prav zato ima pomembno vlogo izobraževanje, ki ga morajo prostovoljci uspešno in v celoti opraviti: “Svetovalci skozi 12 delavnic vadijo, kako se odzivati na različna vprašanja, kako voditi pogovor in prisluhniti mlademu klicalcu. Dodatno pa organiziramo tudi predavanja in pogovore s strokovnjaki različnih področij, spoznavajo delovanje strokovnih ustanov in na koncu še opravijo praktičen del usposabljanja, kjer so jim mentorji izkušeni svetovalci.” Šele po tem so na TOM pripravljeni na klice. Tudi “tihi klici” so navadno klici na pomoč: “Takšni klici se lahko pogosto spremenijo v pogovor. Nekdo ob takšnih dejanjih le preizkuša svetovalca, ali mu lahko zaupa, ali ga bo jemal resno, “ iz dolgoletnih izkušenj pristavi koordinatorka Kaurinova. Podobno je s klici z zabave: “Obstajajo skupine mladostnikov, ki jim je takšen klic v trenutno zabavo, a včasih se kdo iz te skupine odloči in pokliče z lastnim problemom, saj spozna, da na drugi strani ni agresije, temveč predvsem razumevanje za mladostnike. Raziskave kažejo, da so tovrstni klici pogosto preizkuševalni klici. S tem tudi ugotavljajo, ali jim je zagotovljena anonimnost!”

Kaurin5_wwwPrav anonimnost je pri TOM najpomembnejša, in to za obe strani. Zagotovljena je anonimnost klicatelja in tudi svetovalca, saj se ti v javnosti ne smejo izpostaviti ali nastopati kot sodelavci TOM (tudi pričujoča fotografija svetovalca med delom, čeprav v prostorih TOM, je simbolična, op. a.). “Svetovalci s klicočimi ne vzpostavljajo osebnih kontaktov!” pribije Kaurinova.

Najpogostejši klici mladostnikov od 12 do 16 let so povezani z osebnostnimi težavami, npr. z ljubeznijo, odnosi med vrstniki, s problemi v družinah… “Seveda je prisotna tudi socialna stiska, vendar ne opažamo statističnega naraščanja števila teh klicev,” pravi Kornelija Kaurin in opozori, da jo mediji vse prevečkrat vprašajo o težnjah mladostnikov k samomoru. Posebej poudarja, da “to ni stvar statistike, o teh stvareh ne moremo govoriti v številkah, čeprav vemo, da smo komu pomagali tudi pri tem. Seveda pokličejo tudi zato, ker razmišljajo o samomoru, a tu, še enkrat poudarjam, ne gre za številke, statistiko …”

Od črnih misli do srce parajo-čega vzroka za klic: “Včasih nas pokličejo tudi zato, da povedo za dobro oceno, saj tega nimajo komu povedati. Ne kličejo samo zato, ker so prejeli slabo oceno, tu je opaziti stisko otroka ali mladostnika, ko je sam in ko ne more nekomu povedati niti tega, kaj se mu je lepega zgodilo. Stiska otrok je tudi dolgčas. Vse preveč je vprašanj ‘kaj naj delam’,” Kaurinova opiše sodobne težave naših otrok.

Pogosta so tudi vprašanja o motnjah v prehrani – naj gre za bulimijo ali anoreksijo. Zanimivo pa je, da večinoma na telefon TOM kličejo dekleta, teh je kar 60 odstotkov.

 

Pasti sodobne družbe

Svetovalce pripravijo tudi na težave današnje družbe, ki zanimajo odraščajoče – varna uporaba interneta, pametnega telefona –, in to predvsem v smislu, da mladi uporabniki sodobnih tehnologij ne bi zašli v težave. V virtualnem svetu, še bolj kot v realnem, nanje preži veliko nevarnosti: “Vključeni smo v program varne uporabe interneta in svetovalci morajo znati pravilno svetovati kako uporabljati sodobno tehnologijo, da jo lahko mladi uporabljajo sebi v prid in ne da bi pri tem zašli v težave.”

 

Kaurin1_wwwVečen problem – finance

“Naše delovanje je močno odvisno od sofinanciranja, tudi donatorjev ob vseh prijavah na obstoječe razpise,” začne pogovor o financah koordinatorka Kaurinova in poudari, da so vsa leta imeli posluh na MO Maribor, in pristavi: “Delo na telefonu TOM temelji na delu prostovoljcev brez plačila za opravljeno delo, a to ne pomeni, da je njihovo delo brez stroškov!” Ob tej trditvi ustavim diktafon in nejeverno neuradno postavim povsem logično vprašanje. Odgovor ob kasneje vključenem mikrofonu zadene kot strela z jasnega: “Res je, da prostovoljec ne dobi denarja. Vendar moramo prostovoljno delo prijaviti ustreznim institucijam, prav tako moramo plačati predpisane prispevke, kar danes ni več majhen strošek. Prostovoljcu povrnemo potne stroške in stroške za malico.” Stroški narastejo še zaradi supervizije, usposabljanja, tehnične opreme in drugih pisarniških stroškov. “A poudariti moram, da nam vsa leta ob strani stoji Telekom Slovenije, ki nam donira, da naša linija linija ostaja brezplačna in anonimna. Brez njihove tudi tehnične pomoči danes naša strokovna pomoč ne bi bila tako učinkovita ne glede na to, od kod mladostnik pokliče!”

 

Prostovoljci

“Brez njih res ne gre,” prizna Kornelija Kaurin, “ponosni smo nanje!” Se čutite ob prebranem poklicani? Se vam zdi, da ste premladi ali prestari za pomoč? “Ne drži,” pravi Kaurinova, “dobrodošli so prosotovoljci vseh starostnih skupin.” In pristavi: “V Mariboru je ta čas 23 svetovalk in svetovalcev, ki delajo kot prostovoljci. V lanskem letu so opravili 1.330 prostovoljnih svetovalnih ur. Poleg svetovalcev sodelujejo tudi napoteni iz programa javnih del. Zanimivo je, da ti, ki so se vključili prek javnih del, ostanejo z nami tudi kasneje kot prostovoljci. Tako so nekateri z nami že 10 let. Starostne meje, razen polnoletnosti, pri nas ne poznamo, zato so svetovalne skupine zelo pisane, od študentov pa vse do upokojencev. Predvsem za slednje je značilno, da svoje delo opravljavljajo zelo radi, saj tako vzdržujejo stik z mlajšimi in družbo. Je pa res, da nam primanjkuje moških prostovoljcev …”

Kje in kako ste se prepoznali, drage bralke in bralci?

 

Kaurin2_wwwKornelija Kaurin, Zveza prijateljev mladine Maribor, TOM telefon

Kornelija Kaurin je rojena Mariborčanka, končala je II. gimanzijo v Mariboru. Ker se je posvetila družini, ni oddala diplomske naloge na študiju sociologije na FDV. Od leta 1997 deluje na ZPM, kjer je našla svoje življenjsko poslanstvo. Ob vodenju programa TOM vodi še programe Otroški parlament, razne projekte z ekološko vsebino, projekt Teden otroka in ustvarjalne delavnice …

Prosti čas? “Najlepše je biti babica in vrtnariti!”

 

 

 

 

******************************************************************

Objava: tednik Demokracija, 21. maj 2015, www.demokracija.si

PDF članka:

demokracija_21 42

demokracija_21 43