Božo Raušl, ZPM Maribor: Veder in svež pogled na svet

 Rausl2_www

Če se je kriza danes razlezla prav povsod, kje in kakšna je prihodnost? Ali bomo kdaj izvedeli, koliko obupa je v starših, ki svojim otrokom ne morejo omogočiti niti najosnovnejšega, kaj šele počitnic v gorah ali na morju?

 

Maribor ima kljub težkemu socialnemu položaju odgovore na ta vprašanja. Poiskali smo jih na Zvezi prijateljev mladine Maribor (ZPM).

 

Pri sekretarju Raušlu

Morda je bila jutranja, vzhodna svetloba v pisarni tista, ki mi je del optimizma povrnila že navsezgodaj. Zagotovo pa ga je vrnil optimizem sekretarja mariborske ZPM Božidarja Raušla. »Če govorimo o današnji krizi, na ZPM vemo, da kriza je in da ne moremo od nje zbežati, želimo pa obdržati optimističen pogled v družbi, gledati naprej in tako tudi nastaviti svoje programe,« pravi Raušl. Kot pravi, del pogleda na prihodnost črpajo predvsem iz preteklosti, saj so stari že 62 let: »Ustanovljeni smo bili kot prostovoljno združenje ljudi, ki so razmišljali po svoje in so imeli nekoliko širši pogled na družbene probleme.« Pri tem priznava, da je kljub vsemu v tistih časih bilo vse »režimsko in v duhu socializma«. Kljub zgodovinski resnici pa se je ZPM že takrat usmerila na otroka, na družino, na njihovo zdajšnjo situacijo in na iskanje odgovorov, kako jim pri tem pomagati. Od leta 1953 so se ukvarjali s tisočimi sirotami povojnega in industrializacijskega časa ter z odsotnostjo izobraževalnih trendov.

Na pobudo ZPM so začeli nastajati zametki današnjih svetovalnih centrov in prostovoljne knjižnice, iz katerih so nato nastale pionirske knjižnice. Del teh časov je tudi duh Bralne značke, ki je v mestu ob Dravi še kako navzoč: samo lani je v tem projektu sodelovalo 15.600 mladih bralcev.

 

Obljuba dela dolg …

… ali kako obljubiti le tisto, kar lahko narediš: »Nikoli nismo obljubljali tistega, česar ne moremo napraviti, prav nasprotno, poskušamo narediti več, kot smo obljubili!« pravi sekretar ZPM, ki je prepričan, da prav to in predvsem delo s strokovnjaki iz raznih sistemskih institucij postavlja njihovo združenje na mesto v družbi, ki mu pripada. Ob tem opozori, da je Maribor posebno mesto tudi v tem, da je mesto »s socialnim posluhom za sočloveka; Mariborčani so se vrsto let prek samoprispevka odrekali delu svojega zaslužka, s tem denarjem se je zgradilo marsikaj, od porodnišnice do vrtcev, šol, telovadnic …«.

Danes ZPM domuje v Domu ustvarjalnosti mladih, v stavbi, ki je bila v letih pred vojno dekliška šola, in upravlja s počitniškima domovoma na Pohorju in v Poreču. Tudi slednji je bil leta 1988 zgrajen s samoprispevkom občanov nekdanje širše občine Maribor.

 

Osnova je prostovoljstvo

»Naš pogled na svet je mogoče veder in svež tudi zato, ker so z nami mladi ljudje, ne samo otroci in mladina, ampak predvsem prostovoljci, ki jih je vsako leto nekaj sto!« razloži g. Raušl osnovo delovanja ZPM. Ko zbirajo prostovoljce za letovanja, je prijav celo več, kot jih lahko sprejmejo. Vsako leto na letovanje odpeljejo nekaj več kot 1.700 otrok, v njihovem spremstvu je več kot 200 prostovoljcev, od zdravstvenih do pedagoških delavcev pa tudi takšnih, ki so pripravljeni svoj prosti čas nameniti prostovoljstvu in delu z mladimi. Seveda prostovoljstvo ni samo ob letovanjih, ZPM organizira aktivnosti v programih za otroke in mladostnike čez vse leto: »Od TOM (telefon za otroke in mladostnike v stiski) do programov, ki potekajo vsak dan v poletnih počitnicah, in tistih, ki se odvijajo čez vse leto v dopoldanskem in popoldanskem času za aktivno preživljanje prostega časa otrok. Ti prostovoljci so spremljevalci na teh aktivnostih.«

Na vprašanje, ali lahko »ovrednoti« delo prostovoljcev prek ZPM, z nasmehom odgovori: »Seveda, izračunali smo, da smo lani opravili okoli 70.000 prostovoljskih ur. Če bi jih vrednotili po zakonu o prostovoljstvu po srednji tarifi 10 evrov na uro za strokovni kader, lahko govorimo o prispevku naših prostovoljcev v višini 700.000 evrov! S tem se res lahko pohvalimo!«

 

Rausl4_wwwLetovanje otrok

Sogovorec v pogovoru opozori, da krizo, ki se je po njegovem začela že leta 2008, čutijo tudi v ZPM: »Čeprav nam nikoli ni bilo rožnato, saj smo se vedno morali dokazovati in boriti za svoj položaj v družbi, tudi kot ‘opozicija’ ali ‘dopolnilo’ obstoječemu sistemu sociale ter vzgoje in izobraževanja, je dejstvo, da je sistemskih sredstev za naše programe in letovanje otrok čedalje manj.« Letovanje otroka v Poreču ima svojo ekonomsko ceno; ta je za 11-dnevne počitnice letos malo manj kot 350 evrov.«

Kako lahko starši mariborskih otrok sploh še zmorejo takšen strošek letovanja? Sekretar Raušl ob tem navede tri možnosti plačila: »Ena možnost je, da ceno v celoti pokrijejo starši, pri čemer lahko plačajo po obrokih. Druga možnost je napotitev otroka na zdravstveno letovanje, te napotnice po posebnih kriterijih izdajajo zdravniki, (so)plačnik poleg staršev je ZZZS. Obstaja tudi tretja možnost sofinanciranja letovanja po socialnih kriterijih – regresnih razredih, po podobnem sistemu torej, kot je urejeno za plačilo varstvene oskrbe v vrtcih.«

Brez zapletov v Sloveniji ne gre. Lani je namreč ZZZS močno zaostril pogoje za odobritev letovanja iz zdravstvenih razlogov, posledica tega je bila, da je bilo samo z območja ZZZS OE Maribor lani za letovanje prikrajšanih več kot 700 otrok (v primerjavi z letom 2013). Tudi v letu 2015 bodo smeli zdravniki na zdravstveno letovanje napotiti le toliko otrok, kot je bila realizacija leta 2014. A ob tem g. Raušl pristavi: »Se je pa letos zgodilo, da je ZZZS dvignil priznano vrednost dnevne oskrbe, tako da bo vrednost njihovega sofinanciranja za posamičnega otroka višja in zato tudi manjši prispevek staršev.«

Posebna zgodba je letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. Mestna občina Maribor je v duhu solidarnosti tukaj zvest partner, čeprav se je decembra lani po tiskovni konferenci visokih občinskih uslužbencev obetala za letošnje leto katastrofalna situacija: »Grozila nam je ukinitev subvencioniranja v celoti, a na srečo danes ni več tako dramatično. V primerjavi z letom 2013 se v proračunskih dokumentih mesta obetajo nekoliko nižja sredstva iz proračuna občine za celoletne programe ZPM in malo več sredstev za letovanje otrok,« po prednovoletnem šoku pravi g. Raušl. »Glede na prihodek na družinskega člana se izračuna, koliko lahko MO Maribor subvencionira letovanje otroka. Tisti z najnižjimi prihodki imajo v celoti brezplačno letovanje, nato se lestvica po razredih dviguje vse do celotnega prispevka staršev. Lani je tako mariborska občina sofinacirala letovanje okoli 650 otrokom.«

 

Rausl8Brez donacij ne gre

Žal pa prihajajo tudi žalostne novice iz okoliških občin: »Sredstev je vedno manj, tudi iz sosednjih občin prihajajo podobni signali – ali bo sredstev toliko kot lani, ponekod pa celo manj…«

Tu na pomoč priskočijo donatorji, ki so z njimi že vrsto let. Toda tudi na tem področju se dogajajo žalostne zgodbe, ki jih piše dolgoletna kriza: »Žal se nam dogaja, da nekateri naši donatorji, ki so bili z nami skozi vrsto let, danes k nam pravzaprav prihajajo po pomoč. To je temna plat krize in takšnih primerov je kar nekaj.«

Prav zaradi posluha donatorjev so lani omogočili letovanje številnim otrokom: »Naša nacionalna akcija zbiranja donacij za letovanje otrok se imenuje Pomežik soncu, izvaja jo ZPM Slovenije (ZPMS), ZPM Maribor pa se ji pridružuje in še dodatno zbira sredstva, predvsem v lokalnem okolju. S pomočjo sredstev ZPMS smo lani omogočili letovanje nekaj več kot 60 otrokom z našega območja, z vsemi donatorskimi viri pa smo delno ali v celoti sofinancirali letovanja skupno 166 otrokom.«

 

Pogled v prihodnost

Kriza ni nastala danes, prav tako ne včeraj in zgodovina nas uči, da bo po sedmih sušnih letih prišlo tudi sedem let »debelih krav«. Božidar Raušl je ob tem realen optimist: »Že danes je treba delati za prihodnost. Pomembno se nam zdi, da razvijamo pozitiven pogled na svet in prihodnost, zato smo razvili program Omogočimo sanje in ob tem formirali sklad, kjer z zbranimi sredstvi poskušamo posebej nadarjenim otrokom iz socialno šibkejših družin pomagati razvijati njihov talent. Nekatere aktivnosti ciljno izvajamo v naši stavbi s strokovnimi mentorji, druge pa na nekajdnevnih taborih na različnih lokacijah po Sloveniji. Nosilne teme teh taborov so retorika, logika, kreativno pisanje, gledališko, likovno, plesno in glasbeno ustvarjanje, naravoslovje, biologija, zgodovina in geografija, tuji jeziki, podjetništvo …«

Vseh taborov je 16 in so ciljno usmerjeni, na njih sodelujo tudi otroci, ki jim te aktivnosti lahko v celoti poravnajo starši in ne samo tisti, ki so tam zaradi socialnih težav. Pri tem, kot poudarja Raušl, ni čutiti segregacije otrok.

»Prihodnost mesta Maribora je lahko rožnata, samo če pogledamo na rezultate projekta Mladi za napredek Maribora. To je program dela z mladimi raziskovalci prek raziskovalnih nalog ali inovativnih predlogov. V tej zgodbi sodelujejo vse mariborske osnovne šole in 13 srednjih šol. Mladi raziskovalci (v šolskem letu 2014/15 jih je naloge oddalo kar 254) s pomočjo mentorjev ustvarjajo res vrhunske rezultate in naloge. To je zgodba o uspehu in tu je optimizem, ki nam vendarle nalaga veliko odgovornost: vse te mlade je treba obdržati v Mariboru, da bodo lahko svoj potencial razvili prav tukaj in za našo skupno prihodnost. In tudi v tem Zveza prijateljev mladine Maribor vidi svojo vlogo.«

 

Rausl3_wwwBožidar Raušl, Zveza prijateljev mladine Maribor

Božidar Raušl je rojen Mariborčan, veliko večino svojih poklicnih let je preživel v nevladnem sektorju. Po končani Višji pravni šoli se je ob nadaljevanju študija zaposlil kot sekretar v eni od mariborskih krajevnih skupnosti, leta 1988 je postal sekretar Medobčinskega društva slušno prizadetih Maribor (danes Društvo gluhih in naglušnih Podravja), leta 1993 se je zaposlil na ZPM Maribor, kjer danes opravlja funkcijo sekretarja zveze. Aktiven je tudi v nekaterih drugih lokalnih in nacionalnih organih na nevladnem področju in v organih ZPM Slovenije.

 

******************************************************************

Objava: tednik Demokracija, 7. maj 2015, www.demokracija.si

PDF članka:

demokracija_19 62

demokracija_19 63