Mag. France Prosnik, Rotary klub Maribor: Dobrodelnost nima meja

Prosnik2_www

 

Rotarijstvo. Morda za nekoga mistična, za nekatere celo »hohštaplerska« družba. A eno je gotovo – vodi jih humanitarno delo.

 

Tako pravijo o sebi na spletni strani: »Moč rotarijstva je v dejstvu, da druženje uspešnih poslovnežev in uveljavljenih profesionalcev združuje visoka etična načela v skupni želji po humanitarnem delovanju.« V Mariboru deluje več rotarijskih klubov. O pomenu rotarijstva, njegovem poslanstvu in humanitarnem delu smo se pogovarjali z enim od ustanoviteljev Rotary kluba Maribor, mag. Francetom Prosnikom. In kot boste lahko prebrali, nisva ostala le pri tej temi …

 

Maribor je bil prvi!

Pustimo ob strani večno rivalstvo z našim glavnim mestom, a Maribor se lahko pohvali, da je bil v njem ustanovljen prvi rotarijski klub v Sloveniji. In to že davnega leta 1930. Rotarijstvo je seveda zamrlo v času vojne in po vojni, saj na poti v » … « (izberite sami) tega nismo potrebovali. Po osamosvojitvi je bil klub leta 1993 znova ustanovljen, a tokrat najprej v Ljubljani. Vendar je bil mariborski vendarle nekaj posebnega – med ustanovitelji je bil tudi član kluba izpred vojnih let – olimpionik Leon Štukelj, danes tudi simbol slovenskega rotarijstva. France Prosnik: »Za nas je bil čisto prava enciklopedija, obudil nam je predstavo o nekdanjem mariborskem meščanstvu. Posebej zanimivi so bili skupni sprehodi po mestnih ulicah, ko je prav za vsako hišo vedel, kdo je v njej v času pred vojno stanoval.« In tu, previdno pove mag. Prosnik, lahko sam zaide na zelo spolzko področje, saj ob tem vidi mnoge (morda nezaželene) vidike stanja, v katerem je Maribor danes: »To je zgodovinska mariborska katastrofa – uničeno je bilo meščanstvo. Prav zato se nikoli več ni mogla obnoviti mednarodna trgovina, poslovne stvari so ostale na omejenem, lokalnem nivoju … Ni bilo več »hutterjev«, ni bilo več ljudi, ki bi lahko razvijali stvari na višjem, lahko bi rekli meščanskem nivoju.«

 

Kaj je rotarijstvo?

Na to ima mag. Prosnik preprost odgovor: »Rotary deluje kot klub za druženje, za izmenjavo mnenj, a ob tem nista zaželena politični in verski diskurz.« Vendar je to le del druženja, predvsem jih druži tudi cilj – pomagati drugim. To bomo bolje razumeli, ko bomo pogledali način delovanja rotarijstva z njegove najširše perspektive – od svetovnega nivoja do najmanjše celice – lokalnega kluba.

 

Svetovni cilj

»Rotarijci po svetu, klubov je že okoli osem tisoč, imajo v določenem obdobju skupni cilj na področju pomoči drugim. Tako je bila ustanovljena fundacija Polio Plus – fundacija za pomoč pred otroško paralizo. Rotary si je namreč zadal cilj, da bomo iztrebili otroško paralizo!« Na svetovni ravni so torej delovali v tej smeri in pri nameri jim je že skoraj uspelo, vendar se je ob spremenjenih razmerah v delu Afrike in Azije ta bolezen znova razplamtela. A pred tem so že razmišljali, da bi svoje cilje na globalni ravni posvetili težavam, kot so lakota in nepismenost: »Prav zato smo se vrnili k otroški paralizi in podaljšali program fundacije. Obstaja namreč možnost, da se bo ta bolezen spet razširila, kot se je zgodilo s tuberkolozo v Evropi,« pravi mag. France Prosnik. Rotarijci svoje fundacije nimajo zaprte le za svoje člane, z donacijami se jim pridružujejo številni globalno uspešni poslovneži, zadnji med njimi je Bill Gates.

Prosnik5_www

Naslednja raven

Po najvišjem nivoju je Rotary razdeljen še na distrikte, to je drugi nivo delovanja. A Slovenci tudi po osamosvojitvi na tem področju še nismo bili »samostojni«: »Šele pred nekaj leti nam je uspelo pridobiti svoj distrikt, prej smo skupaj s Hrvaško bili del avstrijskega distrikta. To je bilo zelo veliko področje, kar je bilo za rast in razvoj našega rotarijstva zelo dobro, saj smo za seboj imeli izkušene ljudi.« Vsak distrikt ima skupni cilj, ki pa ga po Prosnikovih besedah v Sloveniji še iščejo: »Iščemo se zato, ker smo se združili že prej ustanovljeni klubi, od katerih je vsak že imel svoj cilj, v smeri katerega je in bo deloval. Rotary klub Maribor se trudi, in o tem smo prepričali že nekaj sorodnih klubov, da je to lahko Fundacija Leona Štuklja. Vsako leto podelimo 10 štipendij, to lahko prejmejo le dijaki ali študenti, ki so posebej nadarjeni in dosegajo nadpovprečne rezultate na področju športa, kulture ali humanitarne dejavnosti, vendar prihajajo iz socialno šibkih okolij. Menimo, da je to lahko vseslovenska zadeva, saj si Maribor pač ne more »lastiti« Leona Štuklja.«

 

Lokalni nivo

»Rotary klub Maribor ima kot stalnico dve stvari – stik in vzdrževanje podpore Mladinskemu domu Maribor, ki je danes že na petih lokacijah. Včasih je bila to čisto navadna sirotišnica v Framu, ki se je nato preselila v Maribor, kar se časovno ujema z vnovičnim nastankom našega kluba,« Prosnik razloži pomoč kluba, ki mu pripada. To sodelovanje poteka že vrsto let, zato so ob tem skupaj ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti sistema: »Država je lahko dober skrbnik za otroke brez staršev ali otroke, katerih starši ne zmorejo opravljati svojih roditeljskih dolžnosti. Ti otroci imajo za svoj razvoj ustrezne razmere. Lahko pa se zatakne že pri oblačilih zanje … Večja težava nastopi, ko ti otroci dopolnijo 18 let in zanje država meni, da so odrasle osebe, zato zanje v teh ustanovah ni več prostora.« Prav zato so pri Rotary klubu Maribor poskrbeli za svojevrsten »tampon« pred resničnim odhodom v življenje odraslih: »Uredili smo mladinska stanovanja, kamor se lahko zatečejo po polnoletnosti. V njih živijo ob minimalnih stroških, dokler se zadeve ne uredijo ali dokler ne najdejo zaposlitve in se lahko osamosvojijo. Rotary klub Maribor tako sedaj vzdržuje dve stanovanji, eno od teh je namenjeno dekletom.«

Humanitarna dejavnost se pri tem ne ustavi, to je le eden od programov pomoči. Rotary klub Maribor je v preteklosti že imel več akcij, ena od njih je bila nakup kombiniranega vozila za Zvezo Sonček Maribor. Pred nekaj leti pa so se lotili še posebej velike akcije – obnovitve mariborskega Mestnega parka s sto drevesi. Pri tem jim je zelo pomagal prof. Urbanek (član najbolj znane mariborske družinske vrtnarije, ki posluje že od leta 1918, op. a.), saj je imel originalne načrte ureditve parka. »Na novo smo posadili drevesa, ki so bila potrebna menjave. Žal takšnih dreves ni bilo v Sloveniji, zato smo ponje odšli v drevesnico pri Dunaju. To je bilo naše darilo meščanom Maribora, a se je ob odprtju izkazalo, da je na dogodek prišlo skoraj več ljudi iz tujine kot iz našega mesta.« No, toliko o današnjem meščanstvu v mestu ob Dravi.

Maribor ima tudi svojo Kalvarijo, vinoroden hribček nad Vrbanskim platojem. Nanj vodi natančno 455 stopnic. France Prosnik: »Druga večja stvar, ki smo jo izpeljali, je bila obnova stopnic na Kalvarijo. Še danes se pod njo vidi, kdo je prispeval donacijo za posamično stopnico!«

 

Prosnik3_wwwMajhne pozornosti

Velike zgodbe dobrodelnosti imajo svoj pomen, a včasih so za nekoga v stiski pomembna tudi majhna dobra dela. Naslednja zgodba sogovorniku pomeni zelo veliko: »Pred leti smo lahko pomagali zakoncema z osmimi otroki. V tej družini so bili štirje glasbeno nadarjeni otroci, ki so obiskovali glasbeno šolo, a je za to izobraževanje ob skromnih dohodkih staršev vedno zmanjkalo denarja. Pomagali smo jim pri šolnini, glasbena šola je znižala šolnino in otroci so lahko nadaljevali šolanje. Vedno me spravi v dobro voljo, ko tudi »majhni « projekti uspejo!«

 

Če se Mariborčan pritoži …

… »gre res zares!«, pravi naš sogovorec mag. France Prosnik, tokrat v vlogi mariborskega varuha bolnikovih pravic, in razloži: »Mariborčane, predvsem starejše ljudi, vidim kot izjemno potrpežljive. To, kar me preseneča, je, da se mi ni treba bati, da bi naletel na manipulanta in mu nasedel ali srečal nekoga, ki bi se neupravičeno pritoževal ter si od tega obetal celo korist.« Pri svojem delu se, kot pravi, srečuje predvsem s starejšimi ljudmi: »In ti pogosto nimajo izobrazbe in razvejenega socialnega omrežja, da bi se lahko orientirali v našem zapletenem zdravstvenem sistemu.«

 

To je Maribor!

Je mesto Maribor res vedno samo na dnu in brez perspektive? Naš sogovorec ga vidi takole: »Maribor mi, prav paradoksalno, deluje kot mesto, ki izrabi vsako priložnost! Poglejmo primer: bolšji sejem pri nekdanji mariborski tovarni avtomobilov (TAM). Tu naletimo na ljudi, od katerih marsikdo nima službe ali zanjo primerne izobrazbe in je zato brez zaposlitvenih možnosti, pa se kljub vsemu prebija skozi življenje, z morda sivo ekonomijo. Čeprav sem včasih − iz intelektualnega kalupa − sovražno gledal na tovrstno ekonomijo, danes zagotovo ne več. Tam so ljudje, ki so posrbeli sami zase! Lahko trdim, da bi se brez teh država sesula, socialna politika niti približno ne bi mogla prenesti tega, da bi vsi tisti, ki so potrebni pomoči, prišli ponjo.«

Država, zbudi se, prebivalci Maribora so se že zdavnaj. Tako so poskrbeli predvsem za svoje preživetje. Kdo je sedaj na vrsti?

 

Prosnik1_www

Mag. France Prosnik, Rotary klub Maribor

Mag. France Prosnik se je rodil leta 1945 v Slovenskih Konjicah. Kot predzadnja generacija osemletne Klasične gimnazije v Mariboru je srednje šolanje končal na Prvi gimnaziji. Od leta 1964 do 1969 je študiral psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1971 opravil diplomski izpit iz psihologije – klinična smer, 1984 pridobil naslov magistra klinične psihologije, 1995 pa naziv svetnik. Postdiplomsko se izobraževal na področju Gestaltterapije.Od leta 1969 do 1980 je bil zaposlen na Vzgojni posvetovalnici v Mariboru, v letih 1976 do 1980 kot direktor, od 1980 do 1985 na Pedagoški akademiji v Mariboru kot višji predavatelj; med letoma 1985 in 2010 se je zaposlil na Svetovalnem centru Maribor, od leta 2002 do 2006 kot direktor; od 2006 do 2008 je bil dodatno delno zaposlen še na Šoli za ravnatelje, Brdo pri Kranju; od 2000 do 2004 je predsednik Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Od upokojitve leta 2010 je varuh bolnikovih pravic.

 

*****************************************************************

Objava: tednik Demokracija, 3. september 2015, www.demokracija.si

demokracija_36 64

demokracija_36 65